Glede na pogosto gnečo na cestah, vedno višje stroške vzdrževanja avtomobilov in pomanjkanje parkirišč v mestnih središčih bi nedvomno marsikateri uslužbenec, ki odhaja na delo v večja mestna središča, na primer Ljubljano, Celje ali Maribor, z veseljem iz avtomobila presedlal na vlak. Ker bi bilo to ceneje, udobneje in brezskrbno. A ob misli na dolgotrajno vožnjo in neprestane zamude železničarjev ljudje idejo opustijo že v kali, četudi je vožnja z avtomobilom dražja, parkirišča v mestih pa plačljiva.

Člani Turističnega društva Destrnik so na klancu pred občinsko stavbo v Janežovskem Vrhu leta 2019 kot prvi v Sloveniji s 70 trsi vnukinje najstarejše trte na svetu zasadili občinski vinograd.

Na nekaj več kot 370.000 evrov sta ocenjeni obnovi cestnih odsekov, za katera so svetniki potrdili investicijsko dokumentacijo.

Glavne vstopne točke v mesto po navadi precej dobro nakazujejo samo podobo in njegovo urejenost. (Ne)urejenost krožišč pomembno prispeva k prvemu vtisu. Na Ptuju se s tem ne morejo ravno pohvaliti.

Žiga Ciglarič, s 23 leti najmlajši občinski svetnik v trenutni sestavi občinskega sveta v Kidričevem, si prizadeva za spremembo voznih redov in linij javnega prevoza, predvsem za dijake srednjih šol, ki so od slednjega najbolj odvisni. Jasno je opozoril, da vozni redi niso usklajeni s šolskimi urniki in tako dijaki izgubijo prenekatero uro svojega časa ali pa javnega prevoza raje niti ne koristijo.

ZŠAM Ptuj je oktobra izvedla brezplačno teoretično in praktično usposabljanje starejših voznikov motornih vozil.

Slovenija je pred dvema tednoma znova uvedla nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.

Vse več lastnikov, zlasti na obrobju mesta, pse med sprehodom pušča brez nadzora in povodca, posledično je marsikje veliko iztrebkov. Taka območja so ob Dravi, pa v turniškem parku, ob Ranci ... Redarji zagotavljajo, da nadzor opravljajo redno, a je v njihovi prisotnosti kršitev malo. Izdali so le 12 opozoril.

Zaradi naraščanja pretoka reke Drave so se na Ptuju sprožile sirene, ki opozarjajo na nevarnost. "Ker pričakujemo nadaljnje naraščanje pretoka Drave, predlagamo, da občani na območjih, ogroženih zaradi poplavljanja Drave, poskrbite za izvedbo zaščitnih ukrepov pred morebitnim poplavljanjem," so sporočili iz centra za obveščanje.

Osemkilometrski odsek kolesarske steze med Ptujem in Juršinci, ki so ga gradile Javne službe Ptuj, prejšnji teden ni prestal tehničnega pregleda. Na uporabno dovoljenje bodo tako po besedah župana občine Juršinci Roberta Horvata še nekaj časa čakali. Za odpravo nekaterih pomanjkljivosti bo treba spremeniti oziroma prilagoditi projektno dokumentacijo.

Vremenoslovci do petka zjutraj pričakujejo obilne padavine z močnimi nalivi in viharnimi sunki vetra. Za severozahod države je Arso zaradi padavin za popoldne, zvečer in ponoči izdal rdeče opozorilo, za druge dele pa oranžno. Zaradi vetra velja za zahodni del oranžno opozorilo že popoldne in zvečer, ponoči pa za vso državo. Po napovedih bo jutri, v petek, poplavljala tudi Drava.

Čeprav so nekateri krajani lani nasprotovali asfaltiranju pešpoti proti Mitreju in celo zbirali podpise, je ta investicija vendarle bila izvedena. A očitno precej pomanjkljivo. Že nekaj mesecev kasneje je del asfalta spokal, skozenj pa je začela rasti trava. Stanovalci v šali pravijo, bodo kmalu morali kositi po asfaltu.

Zagrebška cesta je izjemno prometna, saj predstavlja pomembno povezavo med večjim delom Haloz in Ptujem ter do uvoza na avtocesto. Tudi tranzitnega in tovornega prometa – celo tistega, ki sploh ne bi smel teči po tej cesti – je zelo veliko. Posledično je cestišče na nekaterih delih močno uničeno, ponekod ob robovih ugreznjeno in posledično nevarno.

V lenarškem Centru Slovenskih goric je potekala zaključna slovesnost ob izgradnji kolesarskih povezav na območju desetih občin.

Za mostove na državnih cestah je odgovorna Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), na avtocestah DARS in na občinskih cestah občine. Zelo natančne evidence o stanju mostov so na razpolago le za državne mostove. Veliko slabše stanje je v občinah, kjer večinoma, zlasti v manjših, nimajo niti podatkov o številu, kaj šele o stanju mostov.

Najnovejši Eurostatovi podatki o številu smrti, ki so povezane z uživanjem alkohola, so za Slovenijo vse prej kot laskavi, saj naša država visoko in povsem brez konkurence zaseda prvo mesto. Na 100.000 prebivalcev namreč beležimo več kot 17 takih smrti. Z desetimi žrtvami nam daleč zadaj sledi Poljska. Še hujša je primerjava z evropskim povprečjem, ki znaša 3,6 smrti na 100.000 prebivalcev, kar pomeni skoraj petkrat manj kot v Sloveniji.

Na Lešnici so minuli konec tedna slovesno odprli obnovljeni most, ki stoji na lokalni cesti Ormož–Lešnica–Sveti Tomaž.

Na področju vlaganj v cestno infrastrukturo je oziroma bo letos izpeljanih zelo malo investicij. Pravzaprav je v planu le obnova dveh cestnih odsekov na območju celotne občine. Tudi za javno razsvetljavo znatnih sredstev v letošnjem proračunu ni zagotovljenih.

Kot v drugih občinah so tudi v Svetem Tomažu razmišljali, ali bi se priključili k nastajanju kolesarske mreže, ki jo je v odhajajoči finančni perspektivi sofinancirala Evropska unija.

Strokovnjaki so opozarjali, politika si je zatiskala ušesa ali celo demonizirala gradbeno prometno stroko. Zamudili smo za več kot deset let razvoja, zato smo na začetku popolnega cestnoprometnega kolapsa. Rešitve so, a jih nihče ne realizira v praksi, opozarja predstojnik Prometnotehniškega inštituta v Ljubljani Peter Lipar, ki je bil eden od glasov vpijočih v puščavi.