Na področju vlaganj v cestno infrastrukturo je oziroma bo letos izpeljanih zelo malo investicij. Pravzaprav je v planu le obnova dveh cestnih odsekov na območju celotne občine. Tudi za javno razsvetljavo znatnih sredstev v letošnjem proračunu ni zagotovljenih.

Kot v drugih občinah so tudi v Svetem Tomažu razmišljali, ali bi se priključili k nastajanju kolesarske mreže, ki jo je v odhajajoči finančni perspektivi sofinancirala Evropska unija.

Strokovnjaki so opozarjali, politika si je zatiskala ušesa ali celo demonizirala gradbeno prometno stroko. Zamudili smo za več kot deset let razvoja, zato smo na začetku popolnega cestnoprometnega kolapsa. Rešitve so, a jih nihče ne realizira v praksi, opozarja predstojnik Prometnotehniškega inštituta v Ljubljani Peter Lipar, ki je bil eden od glasov vpijočih v puščavi.

Natančno 583 metrov je dolga kolesarska pot Sveta Trojica–Zg. Senarska, ki je pred dnevi uspešno prestala tehnični pregled.

Markovčani bi radi kolesarko do Borla, Gorišničani pa križišče v Zamušanih. A bo še na oboje treba nekaj let počakati, sklepamo iz odgovora državne direkcije za infrastrukturo (DRSI).

Na osnovnih šolah in vrtcih Spodnjega Podravja so na različne načine obeležili teden mobilnosti. Učenci OŠ Hajdina so prihajali v šolo in odhajali iz nje na okolju prijazen način, in sicer peš, s kolesi, skiroji …

Evropski teden mobilnosti, ki spodbuja gibanje ter uporabo koles ali avtobusov, so obeležili tudi v Podlehniku. Sodelovali so osnovnošolci in vrtčevski otroci, ki so v minulem tednu naredili še kakšen korak več kot običajno, ob tem pa so se izobraževali o prometu in prometni varnosti. »Starši, opogumljajte otroke na poti k samostojnosti in h gibanju. Zaupajte jim,« sporoča dolgoletna učiteljica in koordinatorka tedna mobilnosti Jožefa Vogrinec.

Iz naslova parkirnin se je lani na Ptuju zbralo nekaj manj kot 340.000 evrov. Znesek bi bil lahko še višji, parkirnih mest je namreč bistveno premalo, tako v centru kot zunaj mestnega jedra. V kratkem se v Dravski ulici in Ulici heroja Lacka (na fotografiji) obetajo spremembe prometnega režima.

Podjetju Arriva se je pred nekaj dnevi iztekla enoletna pogodba, sklenjena z občino, za opravljanje javnih linijskih prevozov v mestnem prometu. Tudi tokrat je bilo to podjetje edini prijavljeni ponudnik, kar pomeni, da bodo še vsaj leto dni izvajali prevoze z mestnim busom. Strošek te storitev pa je vidno narasel.

Ali ločite med kolesarsko potjo, stezo in pasom? Verjetno ne. Vse omenjene površine so namenjene kolesarjem, a ne samo njim, zato pogosto prihaja do nejasnosti oziroma neznanja, kdo ima kdaj in kje prednost.

Na novem kolesarskem mostu čez Pesnico, ki teče zraven tistega za motorni promet, je potekala slovesnost ob odprtju kolesarske povezave Trnovska vas–Drbetinci.

Število voznikov pod vplivom nedovoljenih substanc se skokovito povečuje, pri čemer bolj ali manj nevarnih sredstev ni. Vsa negativno vplivajo na voznika, kot posebej kritično pa strokovnjaki ocenjujejo kombinacijo alkohola in različnih drog.

Izstopajoča dogodka sta prometna nesreča med kolesarjem in motoristom na Ptujskem ter tujci v Ormožu.

„Smo obupani. Povsod po EU so tovorni tranzitni promet umaknili iz urbanih središč, pri nas na Ptuju pa še vedno teče skozi spalna naselja in se iz leta v leto močno povečuje,“ v dopisu, ki so ga naslovili na Evropsko komisijo, navajajo v civilni iniciativi za izgradnjo ptujske obvoznice.

Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj Franc Kozel je pred začetkom šolskega leta sklical sejo v razširjeni sestavi, udeležili so se je tudi ravnatelji ptujskih šol.

Iskanje ravnovesja med zaprtjem mestnih središč za promet in ohranjanjem življenja v mestih je zahtevna naloga. Na ptujski občini so zato sprejeli dokument, s pomočjo katerega bodo skušali rešiti logistične probleme. Da je to potrebno, kaže tudi naraščajoče število prekrškov, zabeleženih v peš coni. V zgolj petih mesecih letošnjega leta so jih našteli skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu.

S slovenskih dvorišč in parkirišč nepridipravi letno ukradejo preko 200 avtomobilov, lani 226, letos že krepko preko 100. Prevladujejo avtomobili znamke Renault in Volkswagen. »Za vozila, ukradena v Sloveniji, velja, da je del vozil namenjen na vzhod, del pa se jih razstavi za namen pridobitve rezervnih delov v Sloveniji,« ugotavljajo policisti.

Ali bo Slovenija – glede na letošnja številna silovita orkanska neurja – odslej postala še dežela tornadov? Pri nas je zaradi precejšnje reliefne razgibanosti in veliko hribovitih, goratih območij manj možnosti za razvoj tornadov kot na prostranih ravnicah.

Drevesa ob cestah lahko nudijo prijetno senco, lahko pa zaradi padajočega vejevja pomenijo nevarnost za voznike in druge udeležence v prometu. Številne občine, med njimi tudi v Makolah, pozivajo lastnike gozdov ob cestah, da odstranijo potencialno nevarna drevesa in veje, ki ogrožajo prometno varnost. Poziv je dobrohoten, saj lahko v primeru poškodb vozniki od lastnikov gozdov terjajo odškodninsko odgovornost, inšpektorji – na Bistriškem je to medobčinski inšpektorat – pa jim lahko izrečejo tudi globo v višini 500 evrov.

Zaradi svoje lege se na območju trojiške občine gradi ali pa je že dokončanih več tras kolesarskih povezav, tako iz projekta ORP Slovenske gorice kot državnih.