Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da je omejitev skozi naselja postavljena pri 50 km/h. A ponekod so lestvice hitrosti skozi naselja določene višje – in to ne glede na dejstvo, da so ob cestah urejeni pločniki ali kolesarske steze. Kdaj in zakaj torej velja omejitev 50 in kdaj omejitev 70 km/h v naselju?
Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) z novelacijo pravilnika o prometni signalizaciji med drugim uvaja dva nova prometna znaka, za katera je vprašanje, ali ju bo na slovenskih poddimenzioniranih in zastarelih prometnicah sploh možno uporabiti. Aprila, ko bo pravilnik začel veljati, še zagotovo ne.
Občina Markovci bo letos gradila kolesarsko stezo s širitvijo ceste v Prvencih, in sicer v dolžini 660 metrov. Lani so veliko energije vložili v pridobivanje potrebnih zemljišč. Z večino vaščanov, ki imajo ob trasi svoje domove, se jim je že uspelo dogovoriti glede odkupa, ne pa z vsemi.
Petkovo sneženo jutro je bilo kaotično. Več tisoč voznikov je bilo ujetih na cestah, več kot 2.000 odjemalcev na območju Elektra Maribor je zjutraj ostalo brez električnega toka. Želimo si sneg, v koledarski zimi se pogosto sprašujemo, zakaj ga ni, a nanj nihče ni zares pripravljen.
Sneženje, ki je zgodaj davi najprej zajelo Štajersko, se je nato hitro premaknilo proti osrednji Sloveniji in zdaj tudi že proti Notranjski in delu Primorske. "Tako da je največ snega po naših meritvah, vsaj po nižinskih krajih, doslej zapadlo v Slovenskih Konjicah - 17 centimetrov," je dejal meteorolog Brane Gregorčič. Na Ptujskem je trenutno okoli 12 centimetrov snega.
Na novozgrajeni kolesarski stezi, ki povezuje mesto Ptuj s šestimi podeželskimi občinami, pospešeno končujejo še zadnje detajle, da bodo lahko opravili tehnični pregled in pridobili dovoljenje za uporabo.
Osrednji in največji projekt, za katerega so občine Spodnjega Podravja v zadnji finančni perspektivi EU črpale evropska sredstva, je bila gradnja kolesarskih stez. Sedem občin – Ptuj, Markovci, Gorišnica, Juršinci, Hajdina, Majšperk in Kidričevo – je zgradilo dobrih 40 kilometrov kolesarskih povezav. Kolesarske steze še nekaj mesecev ne bodo zaživele, saj je treba najprej zanje pridobiti dovoljenja za uporabo. Če bo sreča, bo to v prvi polovici leta.
V Ormožu imajo za zdaj eno samo javno polnilnico za e-vozila, ki stoji na parkirišču pred osnovno šolo. »Elektro polnilna postaja je bila doslej brezplačna, kar je občinski proračun stalo približno 5.000 evrov na leto. Poleg tega se dogaja, da je predolgo zasedena, saj tam parkirajo različna vozila in je ne morejo uporabiti tisti, ki bi dejansko želeli z elektriko napolniti svoj avto. Zato bomo polnjenje e-vozil na tem parkirišču zaračunali in s tem zagotovili uporabo čim večjemu številu uporabnikov,« je pojasnila Milena Debeljak, direktorica občinske uprave.
Še lani so v Žetalah za šolske prevoze odšteli 55.000 evrov, prihodnje leto je strošek ocenjen na kar 106.000 evrov! »Cena za šolske prevoze se je podvojila,« je izpostavil svetnik Janez Vodušek, župan Anton Butolen pa je odvrnil: »Edina rešitev za prihranek je, da krajšamo šolske linije. Pri šolskih prevozih zagotavljamo nadstandard, čeprav tega ljudje ne priznajo.«
Policisti policijske postaje Ptuj so včeraj okrog 13. ure opravili ogled prometne nesreče, kjer je bilo ugotovljeno, da je voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred seboj ter s kraja odpeljal.
Nedavna nesreča 37-letnega voznika motornih snežnih sani, ki je imel za sopotnika otroka, je le en dokaz, kako zahrbtno je lahko tako snežno vozilo. Po podatkih policije je voznik preveč stopil na plin in je sani dvignilo v zrak, poletele so dobrih deset metrov ter trčile v drevo. Voznik se je pri tem tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče; hudo poškodovan je tudi otrok.
Cestno podjetje Ptuj (CPP) je že zagnalo mehanizacijo na zimski službi. Pred tednom dni so imeli kar nekaj dela s posipavanjem in čiščenjem cest. Direktor Boris Medved je dejal, da so na sezono dobro pripravljeni.
S športnim letališčem v Čagoni upravlja Aeroklub Sršen, ki deluje že 22 let, od letos pa se ponaša z veliko pridobitvijo – daljšo vzletno-pristajalno stezo. Ta je doslej merila 700 metrov, zaradi dodatnih 200 pa bodo lahko letališče po besedah Vita Kranerja, tajnika kluba in direktorja cerkvenjaške občinske uprave, uporabljala večja letala, poleg tega bodo z daljšo stezo zagotovili večjo varnost letalskih posadk.
Kot marsikje drugod se tudi v Lenartu vse bolj dušijo zaradi povečanega prometa. Kljub temu da so pred leti dobili južno obvoznico, bi nujno potrebovali še severno, saj promet na relaciji Maribor–Lenart–Gornja Radgona še vedno poteka skozi mestno središče.
Slovenija se utaplja v prometnih zastojih, ti pa poleg slabe volje povzročajo tudi veliko gospodarsko škodo. Na drugi strani je vse manj uporabe javnega prometa in tako smo se znašli v začaranem krogu. Popoln prometni kolaps je torej res le še vprašanje časa, kot trdijo strokovnjaki
Proračun v Vidmu za prihodnje leto je pod streho. V ospredju pa za razliko do prejšnjih sej ni bila problematika vrtca ali zdravstvenega doma, temveč ceste. Tone Topolovec iz Velike Varnice pod sv. Avguštinom je ponovno opozoril na 700 metrov dolg cestni odsek, ki ga je pred leti prepustil občini z obljubo, da ga bo ta odela v asfaltno preobleko: »Že 40 let sam čistim mulde in skrbim za odvodnjavanje ceste in še vedno hodim po makadamu. Cesto potrebujem sedaj, ko sem še živ, ko bom enkrat na pokopališču, je več ne potrebujem.«
S potrditvijo investicijske dokumentacije so svetniki dali zeleno luč za drugi del sanacije cest po izgradnji daljnovoda Cirkovce–Pince, ki naj bi se po izboru izvajalca začela aprila prihodnje leto, končala pa do oktobra.
Ko snujejo praznični program, si v Svetem Andražu vsako leto določijo neko temo. Ker se jim zdita sodelovanje in povezovanje ključnega pomena za napredek in dobre odnose, bodo letos na osrednji proslavi nastopila tudi društva iz sosednjih občin.
Na številnih odsekih, kjer je hitrih voznikov preveč, so merilniki hitrosti edina rešitev za umirjanje prometa. Krajani Turnišč si želijo bodisi pogostejših meritev bodisi prikazovalnika tudi v tem delu mesta.
V središču Ptuja kronično primanjkuje parkirnih mest. Trenutno je veliko težav na območju Vinarskega trga, najverjetneje pa se bodo še stopnjevale, saj se zraven banke v neposredno bližino seli še pošta.
