S športnim letališčem v Čagoni upravlja Aeroklub Sršen, ki deluje že 22 let, od letos pa se ponaša z veliko pridobitvijo – daljšo vzletno-pristajalno stezo. Ta je doslej merila 700 metrov, zaradi dodatnih 200 pa bodo lahko letališče po besedah Vita Kranerja, tajnika kluba in direktorja cerkvenjaške občinske uprave, uporabljala večja letala, poleg tega bodo z daljšo stezo zagotovili večjo varnost letalskih posadk.

Kot marsikje drugod se tudi v Lenartu vse bolj dušijo zaradi povečanega prometa. Kljub temu da so pred leti dobili južno obvoznico, bi nujno potrebovali še severno, saj promet na relaciji Maribor–Lenart–Gornja Radgona še vedno poteka skozi mestno središče.

Slovenija se utaplja v prometnih zastojih, ti pa poleg slabe volje povzročajo tudi veliko gospodarsko škodo. Na drugi strani je vse manj uporabe javnega prometa in tako smo se znašli v začaranem krogu. Popoln prometni kolaps je torej res le še vprašanje časa, kot trdijo strokovnjaki

Proračun v Vidmu za prihodnje leto je pod streho. V ospredju pa za razliko do prejšnjih sej ni bila problematika vrtca ali zdravstvenega doma, temveč ceste. Tone Topolovec iz Velike Varnice pod sv. Avguštinom je ponovno opozoril na 700 metrov dolg cestni odsek, ki ga je pred leti prepustil občini z obljubo, da ga bo ta odela v asfaltno preobleko: »Že 40 let sam čistim mulde in skrbim za odvodnjavanje ceste in še vedno hodim po makadamu. Cesto potrebujem sedaj, ko sem še živ, ko bom enkrat na pokopališču, je več ne potrebujem.«

S potrditvijo investicijske dokumentacije so svetniki dali zeleno luč za drugi del sanacije cest po izgradnji daljnovoda Cirkovce–Pince, ki naj bi se po izboru izvajalca začela aprila prihodnje leto, končala pa do oktobra.

Ko snujejo praznični program, si v Svetem Andražu vsako leto določijo neko temo. Ker se jim zdita sodelovanje in povezovanje ključnega pomena za napredek in dobre odnose, bodo letos na osrednji proslavi nastopila tudi društva iz sosednjih občin.

Na številnih odsekih, kjer je hitrih voznikov preveč, so merilniki hitrosti edina rešitev za umirjanje prometa. Krajani Turnišč si želijo bodisi pogostejših meritev bodisi prikazovalnika tudi v tem delu mesta.

V središču Ptuja kronično primanjkuje parkirnih mest. Trenutno je veliko težav na območju Vinarskega trga, najverjetneje pa se bodo še stopnjevale, saj se zraven banke v neposredno bližino seli še pošta.

Nikoli nisi pripravljen na občutek, ko te izguba ali poškodba za vedno zaznamuje, se glasi sporočilo letošnjega svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč, ki so ga s priložnostno svečanostjo zaznamovali tudi na Ptuju.

Te dni je v državnem zboru v obravnavi nova resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030, v kateri so nanizani cilji in ukrepi, kako zmanjšati število prometnih nesreč na naših cestah, predvsem hujših ali s smrtnim izidom. Med predlaganimi ukrepi je tudi predlog Zavarovalniškega združenja o 10-kratnem zvišanju regresnega zahtevka za pijane ali drogirane voznike, ki so povzročili hujšo prometno nesrečo.

Glede na pogosto gnečo na cestah, vedno višje stroške vzdrževanja avtomobilov in pomanjkanje parkirišč v mestnih središčih bi nedvomno marsikateri uslužbenec, ki odhaja na delo v večja mestna središča, na primer Ljubljano, Celje ali Maribor, z veseljem iz avtomobila presedlal na vlak. Ker bi bilo to ceneje, udobneje in brezskrbno. A ob misli na dolgotrajno vožnjo in neprestane zamude železničarjev ljudje idejo opustijo že v kali, četudi je vožnja z avtomobilom dražja, parkirišča v mestih pa plačljiva.

Člani Turističnega društva Destrnik so na klancu pred občinsko stavbo v Janežovskem Vrhu leta 2019 kot prvi v Sloveniji s 70 trsi vnukinje najstarejše trte na svetu zasadili občinski vinograd.

Na nekaj več kot 370.000 evrov sta ocenjeni obnovi cestnih odsekov, za katera so svetniki potrdili investicijsko dokumentacijo.

Glavne vstopne točke v mesto po navadi precej dobro nakazujejo samo podobo in njegovo urejenost. (Ne)urejenost krožišč pomembno prispeva k prvemu vtisu. Na Ptuju se s tem ne morejo ravno pohvaliti.

Žiga Ciglarič, s 23 leti najmlajši občinski svetnik v trenutni sestavi občinskega sveta v Kidričevem, si prizadeva za spremembo voznih redov in linij javnega prevoza, predvsem za dijake srednjih šol, ki so od slednjega najbolj odvisni. Jasno je opozoril, da vozni redi niso usklajeni s šolskimi urniki in tako dijaki izgubijo prenekatero uro svojega časa ali pa javnega prevoza raje niti ne koristijo.

ZŠAM Ptuj je oktobra izvedla brezplačno teoretično in praktično usposabljanje starejših voznikov motornih vozil.

Slovenija je pred dvema tednoma znova uvedla nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.

Vse več lastnikov, zlasti na obrobju mesta, pse med sprehodom pušča brez nadzora in povodca, posledično je marsikje veliko iztrebkov. Taka območja so ob Dravi, pa v turniškem parku, ob Ranci ... Redarji zagotavljajo, da nadzor opravljajo redno, a je v njihovi prisotnosti kršitev malo. Izdali so le 12 opozoril.

Zaradi naraščanja pretoka reke Drave so se na Ptuju sprožile sirene, ki opozarjajo na nevarnost. "Ker pričakujemo nadaljnje naraščanje pretoka Drave, predlagamo, da občani na območjih, ogroženih zaradi poplavljanja Drave, poskrbite za izvedbo zaščitnih ukrepov pred morebitnim poplavljanjem," so sporočili iz centra za obveščanje.

Osemkilometrski odsek kolesarske steze med Ptujem in Juršinci, ki so ga gradile Javne službe Ptuj, prejšnji teden ni prestal tehničnega pregleda. Na uporabno dovoljenje bodo tako po besedah župana občine Juršinci Roberta Horvata še nekaj časa čakali. Za odpravo nekaterih pomanjkljivosti bo treba spremeniti oziroma prilagoditi projektno dokumentacijo.