Arhiv Štajerskega Tednika

Prvo krožišče v Sloveniji je bilo zgrajeno pred 34 leti v Ljubljani. Sčasoma so postala pogosta oblika umirjanja prometa in zagotavljanja boljše pretočnosti. Tudi v Spodnjem Podravju je število krožišč v 30 letih močno naraslo. Samo na Ptuju so jih v zadnjih desetih letih dobili kar nekaj, na Mariborski, Zagrebški, Volkmerjevi in Osojnikovi cesti ter v Puhovi in Špindlerjevi ulici ... Med najbolj prometnimi točkami je vstop v mesto pri Puhovem mostu, kjer je fiksno krožišče, znotraj katerega so zasajene grmovnice, ki pa nimajo kakšnega "globljega" pomena. Številne občine te najbolj prometne vstopne točke v mesto uredijo na način, da predstavljajo kulturno dediščino, značilnosti kraja, zgodovino … s primerno zasaditvijo ali skulpturami. Dober primer tega so krožišča v Markovcih, Juršincih, Zavrču, Majšperku, Lenartu. Nekateri imajo pomenljive skulpture, drugi smiselno postavljene cvetlične zasaditve, marsikje po svetu tudi vodne elemente.

Na Ptuju se na tem segmentu v zadnjih letih ni naredilo praktično nič. Tudi če odmislimo preveč plastičnih elementov na nekaterih lokacijah, kot sta minoritski samostan in Volkmerjeva cesta, o kakšni urejenosti krožišč ne moremo govoriti. Še najbolje urejeni sta pravzaprav dve krožišči, pri bolnišnici in v Puhovi ulici pri Qcentru.

V Lenartu slika krožišč povsem drugačna kot na Ptuju

Preberite več v Štajerskem Tedniku