Postavljanje jaslic na božični večer ni le stara navada, je tudi odraz globoke vere. Ob tem je božični čas za mnoge čas miru ter sreče in oboje simbolizirajo ravno jaslice. Božično zgodbo, ki jo pripovedujejo figure, vsako leto postavijo tudi v družini Mlakar iz Tržca ter Albin Ciglar iz Zakla.
V Kulturnem društvu Podgorci se zavedajo pomena bogate zgodovine, ki so jo pisali domači ljubitelji kulture pod okriljem društva v več kot stoletnem obdobju. Prav ob stoti obletnici so se zavezali, da izdajo zbornik, ki bo ponos ne le društvu, temveč tudi širšemu okolju. Pod naslovom Desetletja žetve naših besed je izšel pred koncem preteklega leta.
V tem napornem šolskem letu 2020/21 tudi v glasbenih šolah komaj čakajo vrnitev v šolo. Učitelji so na daljavo v neprestanem učnem procesu, ko osvajajo vse, kar ponuja tehnologija. Skupaj z učenci se trudijo, da bi tudi v izjemnih razmerah, povezanih s številnimi izzivi, osvojili čim več glasbenega znanja, da ga bodo, tako vsaj upajo, lahko že v kratkem predstavili na koncertih v živo.
Tik pred koncem lanskega leta so v Salonu umetnosti na Ptuju postavili razstavo Med hvalo in pozabo Ivan Bajde (1855–1920) in njegovi nenavadni glasbeni izumi. Ker si trenutno razstave še ne moremo ogledati v živo, se lahko zainteresirani z njeno vsebino seznanijo v e-publikaciji. V PMPO, kjer hranijo največjo zbirko historičnih glasbil na Slovenskem in skrbijo za to, da dediščina domačega glasbilarstva ne bi utonila v pozabo, si želijo, da bi razstava lahko že v kratkem muzejske obiskovalce nagovorila v živo.
Vleka ploha, obhodi kurentov in pustnih oračev so le tri izmed 87 dejavnosti, dogodkov ali drugih slovenskih posebnosti, uvrščenih na seznam registriranih enot nesnovne dediščine. Ormoški poslanec iz vrst SNS Jani Ivanuša je lani poleti predlagal, da se seznam dopolni tudi s kolinami, a tudi po pol leta odgovora še ni prejel.
Svet Območne izpostave JSKD Ptuj je izbral prejemnike priznanj najzaslužnejšim na področju kulture za leto 2020. Zaradi koronavirusa letos ni bilo javne podelitve, prejemnike priznanj pa so predstavili na spletu. Gre za dolgoletne, nadvse požrtvovalne gradnike ljubiteljske kulture na različnih področjih, katerih delo je tesno povezano z lokalnimi skupnostmi ter siceršnjim družbenim in društvenim oz. kulturnim življenjem sploh.
Kljub temu da trenutne razmere ne omogočajo druženja in s tem tudi ne silvestrskih praznovanj, najmlajši ne bodo ostali brez svojega tradicionalnega Silvestrovanja za male in velike.
Koledar PMPO za leto 2021 prinaša poglede na grad in mesto z vseh strani, kot so jih videle oči fotografov poznega 19. in prve polovice 20. stoletja. V koledar nas popelje zimski posnetek Ptuja iz leta 1929, ko je bila Drava zamrznjena in ki je zapisano kot leto ene najhujših zim. Novi muzejski koledar je izšel v nakladi 300 izvodov. Oblikoval ga je Dušan Pogačar.
Društvo prijateljev mladine je letos izvedlo zbiralno akcijo lepo ohranjenih otroških knjig, kjer so lahko sodelovali vsi občanke in občani, tudi najmlajši. Svoj cilj so krepko presegli.
Kulturno prosvetno društvo Stoperce je letošnji organizator majšperške občinske proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ker prireditve zaradi ukrepov ne bo možno izvesti v klasični obliki, so se v dogovoru z vodstvom občine odločili, da tokrat pripravijo nekaj novega, drugačnega.
Predsednik Državnega sveta (DS) RS vsako leto kot izraz podpore civilni družbi in v počastitev mednarodnega dneva prostovoljstva, 5. decembra, slavnostno podeli plakete DS najzaslužnejšim društvenim delavkam in delavcem – prostovoljkam in prostovoljcem na različnih področjih. Tudi ob letošnjem dnevu prostovoljstva bo plaketo prejelo 14 najzaslužnejših prostovoljcev. Svečano podelitev bodo izvedli po sprostitvi koronaukrepov. Ptujčanka Branka Bezeljak je prejemnica plakete DS kot najzaslužnejša dolgoletna prostovoljka na področju kulturnega društvenega življenja in požrtvovalnega vsestranskega dela z mladimi na predlog predsednika DS Alojza Kovšca in Zveze kulturnih društev Slovenije. Na področju prostovoljstva je dejavna že 40 let.
V Cirkulanah, majhni občini sredi haloških gričev, ima ljubiteljska kultura posebno mesto. Društveno življenje je zelo bogato, dogodkov in projektov nikoli ne zmanjka, posluh za ljubiteljske kulturnike ima tudi lokalna skupnost.
Na letošnjem prazniku Filozofske fakultete Univerze Maribor je dr. Marjeta Ciglenečki prejela Miklošičevo nagrado, nagrado za življenjsko delo. „Seveda sem bila Miklošičeve nagrade neizmerno vesela. Je nekakšna potrditev, da moje delo ni bilo zaman. Opazili so ga sodelavci, ki so napisali vlogo, z njimi pa so se strinjali tudi člani komisije. Še bolj pa sem bila vesela odmevov in čestitk. Najbolj so me ganila voščila študentov, nekdanjih in sedanjih. To so lepi občutki,“ je o nagradi povedala dr. Marjeta Ciglenečki.
Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in ministrstvo za kulturo je nazive Branju prijazna občina podelilo že četrtič.
Covid obdobje je številne dogodke in predstavitve prestavilo v virtualni svet. Tako ustvarjalci kot občinstvo pa so dobili novo priložnost, da tudi v teh neprijaznih časih lahko spoznavajo izjemno dediščino in bogastvo ožjega in širšega okolja iz varnega zavetja svojega doma ali pisarne.
Zborovodje se pri svojem delu pogosto srečujejo s potrebo po aranžiranju skladb. Ustvariti priredbo, ki bo po meri časa, kraja in vokalnih spretnosti vokalne skupine in bo naposled prepričala občinstvo, so le detajli, ki jih bo zainteresirani publiki ponudil dirigent, skladatelj, zborovodja in pedagog Iztok Kocen.
V dvajsetih letih je Bralna značka za odrasle (BZO) pustila neizbrisljiv pečat, k branju kakovostnih knjig povabila številne bralce, iz leta v leto več. Tako je knjiga ne glede na vse ostala tista sopotnica sodobnega človeka, ki ga zna usmeriti v vsakem trenutku njegovega življenja in poti. Njena potovanja v najrazličnejše svetove so neizmerljiva in neprecenljiva. Letos je k branju vabil seznam 25 knjižnih naslovov, 25 avtorjev, sestavljen po abecednem vrstnem redu. Dodana pa je bila knjiga Kurent Liljane Klemenčič in Stojana Kerbler, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Tako je bilo vseh avtorjev v bistvu 26, vpisanih pa je 25, kot ima črk slovenska abeceda.
Kot zadnjo v letošnji galerijski sezoni so v Miheličevi galeriji postavili razstavo teh vidnih slovenskih umetnic Metke Kavčič, Anke Krašna in Saše Bezjak z naslovom M + A + S sezuje tudi vas! Njihove umetniške stvaritve: sliki, kipi, risbe, vezenine so trenutno na ogled v e-katalogu, saj so galerije in razstavišča v tem času zaprta zaradi epidemije. Na ogled bodo do 31. januarja leta 2021. V PMPO upajo, da si jih bo mogoče že kmalu ogledati tudi v živo.
Inovatorji in konstruktorji iz Šentjerneja so se po tistem, ko so blagoslovljeno vodo umaknili iz kropilnikov po cerkvah, lotili iskanja načina, da bi jo ponovno vrnili na mesto ob vstopu v cerkve.
„Z našimi uspehi so rasle tudi želje po svojih prostorih. Vedno več priznanj in nagrad smo želeli postaviti na vidno mesto, saj so del našega trdega dela,“ je v imenu zbora povedala predsednica Gordana Jović. Letos junija so premierno predstavile svoj videospot za pesem Moja dežela. Besedilo pesmi Moja dežela avtorja Janija Goloba jih je navdihnilo za videospot o našem prečudovitem mestu Ptuju in njegovih znamenitosti, ki ga je režiral in posnel Albin Bezjak.
