Slavnostnega sprejema za prejemnike oljenke, kot smo ga bili vajeni, letos na ptujski občini ni bilo. Je pa županja Nuška Gajšek sprejela oba prejemnika Albina Bezjaka in Petra Srpčiča kot predstavnika Mestnega gledališča Ptuj. Vsak na svojem področju so pomembno zaznamovali kulturni utrip mesta.

V Narodnem domu na Ptuju so ob letošnjem kulturnem prazniku podelili priznanji ZKD. Gre za tradicionalno podelitev priznanj in plaket zaslužnim delavcem in društvom na področju ljubiteljske kulture. Podpredsednik ZKD Ptuj Jure Meško je priznanje podelil Inge Weigl, plaketo pa Francu Kuharju. Ob čestitkah jima je zaželel še veliko plodnih in ustvarjalnih let na področju ljubiteljske kulture in življenja sploh.

Tudi v občini Podlehnik letos ne bo prireditev, povezanih s pustom. Župan Sebastian Toplak se je na to temo že sestal s predsedniki etnografskih društev. Vsi sodelujoči so se strinjali, da zaradi epidemioloških razmer maske letos odložijo.

Kulturno društvo folklornih dejavnosti Korant Spuhlja je bilo ustanovljeno leta 1985 in je eno najstarejših organiziranih društev, ki ohranjajo pustno tradicijo na Ptujskem in Dravskem polju. Sicer pa koranti in drugi pustni liki v tem okolju in širše živijo to tradicijo že od nekdaj. Že zelo zgodaj so se pridružili in vključili tudi v ptujsko pustno povorko, veliko prej, preden so se odločili za ustanovitev društva.

Ptujski gimnazijci so v okviru projekta Mladina piše sodelovali z veliko nemško časopisno hišo Frankfurter Allgemeine Zeitung – FAZ. Gre za mednarodni projekt, v katerem mlade iz različnih držav vabijo k pisanju člankov, samo najboljše pa tudi objavijo v posebni časopisni rubriki.

V Grajski pristavi Ormož je od 1. februarja na ogled vitrina meseca februarja, v okviru katere bodo muzejski obiskovalci lahko občudovali starinsko izrezljano hišno kapelico s kipoma Srca Jezusovega in Marije. Na ogled bo do 1. marca v odpiralnem času muzeja.

Tako država kot mesto se velikokrat s ponosom hvalita in ponašata z bogato kulturno dediščino Ptuja. A način hranjenja gradiva in ustvarjanje pogojev za to nikakor ne sledita temu. Na Ptuju primernih prostorov za predstavitev bogate arheologije ni vsaj 10 let. Država začetek izgradnje potrebnega arheološkega muzeja že leta prelaga, na občini pa bodo zdaj vendarle storili korak naprej: še letos bodo na Muzejskem trgu z lastnimi sredstvi postavili arheološki depo odprtega tipa.

Ptuj je kot partnersko mesto v projektu EPK 2012 z edinstveno glasbeno-gledališko predstavo pod naslovom Kurentova svatba, s katero so v tem letu odprli Festival umetnosti in dediščine, najbolj veličastno proslavil njegov začetek v Sloveniji.

Vrata Glasbene šola Karola Pahorja Ptuj ostajajo zaprta. Kljub temu da so se učenci prve triade že vrnili v šolske učilnice, za glasbene šole to ne velja. Po besedah ravnatelja Štefana Petka bi lahko pri glasbenem pouku, kjer sta prisotna samo profesor in učenec, upoštevali vse zaščitne ukrepe in bi takšen pouk lahko izvajali že ves čas epidemije. Tudi učilnice so večinoma dovolj prostorne za vzdrževanje določene razdalje. »Prav tako smo v neenakopravnem položaju s privatnimi glasbenimi šolami, ki ne izvajajo javno veljavnih izobraževalnih programov in spadajo pod gospodarsko dejavnost. Slednje namreč že ves čas smejo izvajati individualni pouk.«

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so novo prireditveno leto že po tradiciji začeli s potopisnim predavanjem, ki je tokrat potekalo na njenem YouTube kanalu. Gostja je bila Jasna Tuta, jadralka, popotnica in pisateljica, po poklicu profesorica razrednega pouka, ki je predstavila svojo zadnjo knjigo Vse barve Polinezije, v kateri bralce popelje med triletno odkrivanje petnajstih tropskih otokov, opisuje čas, ki ga je preživela med jadranjem v večnem poletju po Južnem Pacifiku, Francoski Polineziji, na bujnih vulkanskih otočkih (Markezi, Tuamotu in Družbeni otoki) in eksotičnih plažah.

Društvu za ohranjanje dediščine Juršinci je konec lanskega leta uspelo uresničiti več let star projekt in muzeju Dediščina kraljic dodati novo vsebino.

Letošnja tradicionalna likovna nagrada ex-tempore, ki že vrsto let spremlja ptujsko Kurentovanje, bo že trinajsta po vrsti. Doslej je v letih 2003 in 2004 ter od leta 2011 do leta 2020 privabila že več kot 1.000 likovnih umetnikov iz Slovenije in številnih drugih držav.

Vsebinskim ugotovitvam poročila nadzornega odbora pri pregledu poslovanja Mestnega gledališča Ptuj svetniki tokrat niso posvetili prevelike pozornosti. Bolj so se osredotočili na debato o medsebojnih razmerjih, o tem, kdo reže glave, kdo se gre lova na čarovnice, kako enovito in konstruktivno mestni svet sploh deluje. Razpravljali so tudi o tem, kako resne so ugotovljene nepravilnosti v gledališču. Direktorju MGP Petru Srpčiču so dali še dva meseca časa, da pripravi sanacijski načrt. Šele takrat bodo odločali o njegovi usodi.

Structura je naslov letošnjega, 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Predstavili bodo več tematskih sklopov, v okviru katerih bomo strukturo razumeli kot obliko, odnos, povezavo in jo nadgradili s kreativnostjo, je povedal umetniški vodja festivala Jernej Forbici. Otvoritveni festivalski vikend bo med 8. in 11. julijem. Razstave bodo odprte do 18. septembra, spremljevalni program pa bo potekal skozi vse poletje. S to novostjo želijo skozi vse poletje opozarjati na festivalske razstave, ki so najpomembnejši del festivala sodobne umetnosti Art Stays. Zagotovo pa bo tudi ta novost pomembno prispevala k večjemu mestnemu utripu in v mesto privabila še več umetnosti željnih domačih in tujih obiskovalcev.

Festival Dnevi poezije in vina je največji mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope. Vsako leto znova v avgustu Ptuj spremeni v stičišče sodobne mednarodne poezije. Letošnji festival bo že 25. po vrsti. Kakšno zgodbo je napisal v teh letih in kakšna bo letošnja, smo najprej vprašali umetniškega vodjo festivala Aleša Štegra.

Konservatorsko-restavratorska dela v cerkvi sv. Martina na Zgornji Hajdini, ki so se začela po martinovem leta 2018, se bodo nadaljevala tudi letos. S sredstvi sta v prvih dveh letih obnove delno pomagala Ministrstvo za kulturo in Občina Hajdina.

V Arsani so odločeni, da bodo tudi letošnji festival izpeljali, četudi je v tem času še veliko negotovosti glede na koronske razmere. Uspelo jim je tudi lani, ko so se srečevali še z več neznankami kot letos. Festivalski dogodki bodo letos predvidoma potekali med 16. in 29. julijem.

Od porušitve minoritske cerkve na Ptuju je minilo 76 let. Porušena je bila 4. januarja 1945. „V teh dneh smo se spominjali žalostne obletnice, ki ni samo uničila samo prvovrstnega kulturnega spomenika, ampak na nek način tudi prekinila razgibano in bogato dejavnost minoritskega samostana,“ je te dni spomnil p. Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana Ptuj. Z njim smo se pogovarjali o letošnjem osrednjem projektu, nakup novih orgel, ki bodo stale dobrih 300.000 evrov. Polovico potrebnega zneska jim je že uspelo zbrati, nadaljevanje zbiranja sredstev pa je prekinila koronakriza. Kljub temu upajo, da jim bo uspelo zbrati še preostalo polovico in da bodo z novimi orglami tudi simbolično dokončali gradnjo nove minoritske cerkve.

V tem koronskem času je pisatelj Zdenko Kodrič napisal radijski igri za otroke, eno priredil za gledališče, enajsti roman pa še ne nastaja. V zraku je nekaj malega, ampak premalo, da bi lahko kaj več napovedal, je povedal, ko smo ga zaprosili za pogovor.

Konec lanskega leta je bilo mogoče na spletu prisluhniti več kot 200 nastopom 250 učenk in učencev glasbenih šol iz vse Slovenije, tudi s Ptuja. Na šolskem ministrstvu so ob tem poudarili, da nas glasba navdaja z veseljem, optimizmom, zadovoljstvom in da je ravno našteto tisto, kar si vsi najbolj želimo v novem letu. Na drugi strani pa pristojni odločevalci pozabljajo, da tudi pouk v glasbenih šolah poteka na daljavo, da ne dosega želene kakovosti in da si učenci in poučevalci želijo čim prejšnje vrnitve. A informacij o vračanju mladih glasbenikov še ni.