Kljub temu da trenutne razmere ne omogočajo druženja in s tem tudi ne silvestrskih praznovanj, najmlajši ne bodo ostali brez svojega tradicionalnega Silvestrovanja za male in velike.

Koledar PMPO za leto 2021 prinaša poglede na grad in mesto z vseh strani, kot so jih videle oči fotografov poznega 19. in prve polovice 20. stoletja. V koledar nas popelje zimski posnetek Ptuja iz leta 1929, ko je bila Drava zamrznjena in ki je zapisano kot leto ene najhujših zim. Novi muzejski koledar je izšel v nakladi 300 izvodov. Oblikoval ga je Dušan Pogačar.

Društvo prijateljev mladine je letos izvedlo zbiralno akcijo lepo ohranjenih otroških knjig, kjer so lahko sodelovali vsi občanke in občani, tudi najmlajši. Svoj cilj so krepko presegli.

Kulturno prosvetno društvo Stoperce je letošnji organizator majšperške občinske proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Ker prireditve zaradi ukrepov ne bo možno izvesti v klasični obliki, so se v dogovoru z vodstvom občine odločili, da tokrat pripravijo nekaj novega, drugačnega.

Predsednik Državnega sveta (DS) RS vsako leto kot izraz podpore civilni družbi in v počastitev mednarodnega dneva prostovoljstva, 5. decembra, slavnostno podeli plakete DS najzaslužnejšim društvenim delavkam in delavcem – prostovoljkam in prostovoljcem na različnih področjih. Tudi ob letošnjem dnevu prostovoljstva bo plaketo prejelo 14 najzaslužnejših prostovoljcev. Svečano podelitev bodo izvedli po sprostitvi koronaukrepov. Ptujčanka Branka Bezeljak je prejemnica plakete DS kot najzaslužnejša dolgoletna prostovoljka na področju kulturnega društvenega življenja in požrtvovalnega vsestranskega dela z mladimi na predlog predsednika DS Alojza Kovšca in Zveze kulturnih društev Slovenije. Na področju prostovoljstva je dejavna že 40 let.

V Cirkulanah, majhni občini sredi haloških gričev, ima ljubiteljska kultura posebno mesto. Društveno življenje je zelo bogato, dogodkov in projektov nikoli ne zmanjka, posluh za ljubiteljske kulturnike ima tudi lokalna skupnost.

Na letošnjem prazniku Filozofske fakultete Univerze Maribor je dr. Marjeta Ciglenečki prejela Miklošičevo nagrado, nagrado za življenjsko delo. „Seveda sem bila Miklošičeve nagrade neizmerno vesela. Je nekakšna potrditev, da moje delo ni bilo zaman. Opazili so ga sodelavci, ki so napisali vlogo, z njimi pa so se strinjali tudi člani komisije. Še bolj pa sem bila vesela odmevov in čestitk. Najbolj so me ganila voščila študentov, nekdanjih in sedanjih. To so lepi občutki,“ je o nagradi povedala dr. Marjeta Ciglenečki.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in ministrstvo za kulturo je nazive Branju prijazna občina podelilo že četrtič.  

Covid obdobje je številne dogodke in predstavitve prestavilo v virtualni svet. Tako ustvarjalci kot občinstvo pa so dobili novo priložnost, da tudi v teh neprijaznih časih lahko spoznavajo izjemno dediščino in bogastvo ožjega in širšega okolja iz varnega zavetja svojega doma ali pisarne.

Zborovodje se pri svojem delu pogosto srečujejo s potrebo po aranžiranju skladb. Ustvariti priredbo, ki bo po meri časa, kraja in vokalnih spretnosti vokalne skupine in bo naposled prepričala občinstvo, so le detajli, ki jih bo zainteresirani publiki ponudil dirigent, skladatelj, zborovodja in pedagog Iztok Kocen.

V dvajsetih letih je Bralna značka za odrasle (BZO) pustila neizbrisljiv pečat, k branju kakovostnih knjig povabila številne bralce, iz leta v leto več. Tako je knjiga ne glede na vse ostala tista sopotnica sodobnega človeka, ki ga zna usmeriti v vsakem trenutku njegovega življenja in poti. Njena potovanja v najrazličnejše svetove so neizmerljiva in neprecenljiva. Letos je k branju vabil seznam 25 knjižnih naslovov, 25 avtorjev, sestavljen po abecednem vrstnem redu. Dodana pa je bila knjiga Kurent Liljane Klemenčič in Stojana Kerbler, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Tako je bilo vseh avtorjev v bistvu 26, vpisanih pa je 25, kot ima črk slovenska abeceda.

Kot zadnjo v letošnji galerijski sezoni so v Miheličevi galeriji postavili razstavo teh vidnih slovenskih umetnic Metke Kavčič, Anke Krašna in Saše Bezjak z naslovom M + A + S sezuje tudi vas! Njihove umetniške stvaritve: sliki, kipi, risbe, vezenine so trenutno na ogled v e-katalogu, saj so galerije in razstavišča v tem času zaprta zaradi epidemije. Na ogled bodo do 31. januarja leta 2021. V PMPO upajo, da si jih bo mogoče že kmalu ogledati tudi v živo.

Inovatorji in konstruktorji iz Šentjerneja so se po tistem, ko so blagoslovljeno vodo umaknili iz kropilnikov po cerkvah, lotili iskanja načina, da bi jo ponovno vrnili na mesto ob vstopu v cerkve.

„Z našimi uspehi so rasle tudi želje po svojih prostorih. Vedno več priznanj in nagrad smo želeli postaviti na vidno mesto, saj so del našega trdega dela,“ je v imenu zbora povedala predsednica Gordana Jović. Letos junija so premierno predstavile svoj videospot za pesem Moja dežela. Besedilo pesmi Moja dežela avtorja Janija Goloba jih je navdihnilo za videospot o našem prečudovitem mestu Ptuju in njegovih znamenitosti, ki ga je režiral in posnel Albin Bezjak.

V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož bodo v kroniko koronskega leta zapisali več uspešnih zgodb. Tako so po štirih letih septembra letos odprli posodobljeno zbirko glasbil v celotnem obsegu. »Gre za izjemno pridobitev našega muzeja, zbirka nacionalnega pomena odslej vabi v novi posodobljeni podobi,« poudarja direktor Aleksander Lorenčič.

Leto 2020 je pomembno tudi v življenju in delu prvega pisca slovenskega kriminalnega romana Avgusta Demšarja. Izdal je svojo 10. kriminalno zgodbo z naslovom Cerkev, ki je prvi del trilogije z naslovom Vodnjaki, kot se imenuje izmišljena fiktivna vas nekje na Pohorju, kjer se odvija najnovejša kriminalna zgodba. Drugi del bo izšel v letu 2021, s prav tako pomenljivim naslovom Tajkun.

Letošnje praznovanje tedna slovenskih splošnih knjižnic je potekalo pod sloganom »Moja knjižnica povezuje«. Poudarek celotedenske akcije je predaja sporočila, da so knjižnice za svoje uporabnike vedno dostopne. V ormoški knjižnici so v duhu aktualnih ukrepov pripravili virtualno predstavitev knjižnice, tako osrednje kakor tudi treh krajevnih knjižnic.

Pred dvema letoma se je svet občine Središče ob Dravi odločil, da ne bo več sofinanciral delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), katerega soustanovitelji so še danes. Zato je vodstvo muzeja sprožilo sodne postopke, ki so se začeli s poskusom mediacije, a obakrat neuspešno. To pomeni, da gre postopek naprej v obravnavo pristojnega sodišča.

Medtem ko so v mnogih občinah zaradi trenutnih razmer odpovedali prireditve ob občinskih praznikih, se v Svetem Andražu praznovanju niso odrekli, še več, vse do konca novembra se bo celo veliko dogajalo.

Korona obdobje piše tudi pozitivne zgodbe. Eno takšnih so po dolgih letih prizadevanj spisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO). Direktor Aleksander Lorenčič je z velikim veseljem in ponosom sporočil, da je zbirka tapiserij iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj postala last PMPO. Le-ta je že od leta 2000, ko je sprejel v restavratorski atelje cikel osmih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma.