Letošnja, že 14. razstava likovnega umetnika Gregorja Samasturja v CID Ptuj, ki je namenjena spominu na njegovega sina, je trenutno na ogled le na spletu. Za javnost pa jo odpirajo ob predhodnem dogovoru. „Tradicije nismo želeli prekiniti, da letošnje razstave ne bi bilo. Zelo cenimo likovno ustvarjanje Gregorja Samasturja, da želi sodelovati z nami in da je pripravljen razstavljati v naših prostorih. Tako smo se dogovorili, da bomo ne glede na situacijo letos predstavili njegova dela iz opusa 22. Razstavo smo na naši Facebook strani odprli 10. februarja, kjer bo trenutno tudi na ogled,“ je povedal koordinator mladinskih programov v CID Ptuj Jure Šarman.

Letošnji slovenski kulturni praznik je bil v Slovenskem etnografskem muzeju pustno obarvan. Obiskovalce so povabili, da so preživeli dan v zakladnici dediščine, se sprehodili po zbirkah in se naužili kulture na brezplačnih ogledih njihovih razstav. Na sam praznik kulture pa so povabili na virtualno odprtje razstave Pustni orači Okič: Z oranjem do dobre letine. Na svoji strani Facebook je muzej 13. februarja objavil tudi prvo od dveh javljanj iz Haloz (drugo bo 20. februarja). Izjemno pustno dediščino oračev iz Okiča si bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca.

Na haloškem robu, v občini Videm, ima fašenk posebno mesto. Številni entuziasti ohranjajo pustno tradicijo in izročilo, tudi letos se je po Lancovi vasi in okoliških vaseh slišalo zvonjenje korantov, v Tržcu pokanje bičev, v Dravcih si je haloška baba na hrbet oprtala deda in se sprehodila med domačijami.

Dornavčani kljub epidemiji niso izpustili tradicionalnega fašenskega rajanja na pustni ponedeljek. Maškar je bilo v primerjavi z minulimi leti, ko se je povorka več ur vila skozi Mezgovce in Dornavo, manj, toda veselje je bilo med našemljenimi vseeno čutiti.

Že od svojega nastanka v letu 2003 razstava Zven maske / Fotografske mojstrovine Bojana Adamiča potuje po Sloveniji in tujini. Adamičeva fotografija pustnih likov je bila v tistem času odkritje ne samo za ptujski prostor, temveč tudi za slovenski prostor. Do takrat je bilo namreč nepoznano, da bi se tak mojster glasbe ukvarjal tudi s fotografijo, četudi ga je bilo pogosto v pustnem času srečati s fotoaparatom na ptujskih ulicah in trgih.

Mednarodna likovna nagrada Ex-tempore Ptuj karneval je največji likovni dogodek, ki poteka v okviru največje pustne prireditve v Sloveniji in v tem delu Evrope. Doslej je ekstempore v letih 2003, 2004 in nato od leta 2011 do 2020 na Ptuj privabil več kot 1000 likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in nekaterih drugih držav. Kljub korona času so se v Kulturno- umetniškem društvu Art Stays, MO Ptuj in JZ za turizem Ptuj odločili, da jo bodo izvedli tudi letos, a v spletni obliki.

Čeprav letos kurentovanja v obliki, kot smo ga bili vajeni, ni, se kurenti in koranti iz našega območja trudijo pričarati delček pustnega vzdušja. Hajdinčani so na dan, ko bi morali izvesti predstavitev pred občinsko stavbo, kot je to bila navada vsa leta prej, odprli prav posebno razstavo.

Lovrenčani so v središču kraja postavili novo razstavo, tokrat na temo pustnih šeg in navad.

Če ne bi bilo korone in z njo povezane epidemije, bi danes v Cirkovcah organizirali tradicionalni fašenk. Čeprav dogodka v običajni izvedbi ne bo, pa maškar po vasi najverjetneje ne bo manjkalo. S tem pa tudi ne veselja, igrivosti in norčavosti.

Praznovanje pusta oz. fašenka v Markovcih ne bo letos nič manj doživeto. »V korantovi deželi fašenski duh živi, nič ga ne more ustaviti. Nam je bila vsa ta tradicija položena že v zibko,« je pojasnil domačin Matjaž Mlinarič, etnolog in kulturni antropolog, sicer pa član Etnološkega društva Markovci. Tako so se tudi letošnjo »fašensko soboto« skozi vas sprehodila množica domačinov, domačih »maškor«, zaplesali so in se veselili na domačih dvoriščih, v upanju na boljše in lepše čase. Markovčani namreč še vedno trdno verjamejo, da »maškore« prinašajo vse dobro in odnašajo tisto, kar je slabo.

Dokončno obliko je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v letošnji sedmi sezoni dobil takoj po novem letu, ko so si gledalci Televizije Slovenija lahko ogledali finale šeste sezone. Izjemno pozitivni odzivi so prišli z vseh koncev Slovenije, iz okolij, za katera si nismo mislili, da jih ta izjemni projekt zanima.

Natalija Pavlič zase pravi, da je ženska v najlepših letih. Rada živim in potem še kaj napišem o tem. Doslej je napisala tri knjige, četrta z naslovom Kava s smetano pa je njen prvi roman. Živi v vasi Podgorje pri Kamniku. Mama štirih otrok se je pisateljevanja lotila pri svojih 44 letih. Prvo knjigo je napisala leta 2012. Vse pa so zgodbe realnega življenja.

Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj so letos na nekoliko drugačen način obeležili Prešernov dan. Učenci so pod vodstvom učiteljic pripravili virtualno kulturno prireditev na temo, kaj vse jim pomeni kultura.

Med tistimi, ki so si že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Ptuju oblačili kurentovo opravo, ko je bilo tradicionalno Kurentovanje šele v povojih, je bil tudi Ljubo (Ljubči) Gaiser. Če bi danes še živel, žal se je zaradi bolezni pred šestimi leti poslovil, bi ptujsko kurentovo zgodbo oz. zgodbo Kurentovanja lahko obogatil s številnimi spomini o tem, kaj ga je pripeljalo med kurente, kako so nastale njegove prve kurentove oprave in kako je kurentovo poslanstvo skupaj s člani svoje skupine, pred tem pa tudi sam, predstavljal doma in v širšem okolju.

Dodatno sproščanje ukrepov v šolstvu je v tem tednu delno odprlo tudi vrata glasbenih šol. Kot je zapisano v okrožnici šolskega ministrstva, bo vsaka šola posebej presodila, za katere in koliko učencev bo organizirala glasbeno izobraževanje v prostorih šole.

Pandemija koronavirusa je tudi na področje ljubiteljske kulturne dejavnosti vnesla številne spremembe in prilagoditve. Le-te onemogočajo izvajanje kulturnih prireditev, srečanj, revij, seminarjev, razstav, literarnih delavnic in podobno v živo. Ob prenašanju prireditev na splet, kot ob letošnjem kulturnem prazniku, po novem tudi seminarji in delavnice s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti potekajo preko zoom aplikacije, pri čemer udeleženci potrebujejo računalnik s (spletno) kamero in mikrofon.

V kulturnih ustanovah na Ptujskem in Ormoškem so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili vrsto aktivnosti. Nekatere so potekale v živo, druge na spletu. Glede na razmere in glede na to, da so lahko kakšen „običajen dan“ tudi brez obiskovalcev, so v PMPO zadovoljni z obiskom zbirk v ptujskem gradu, Miheličeve galerije, Salona umetnosti in OE Ormož, je povedal direktor PMPO dr. Aleksander Lorenčič. Zbirke v ptujskem gradu si je na praznik kulture ogledalo 234 obiskovalcev, v Miheličevi galeriji je bilo 50 obiskovalcev, v Salonu umetnosti 30 in v OE Ormož 34 obiskovalcev.

Februarja so v Galeriji mesta Ptuja odprli razstavo Arjana Pregla z naslovom Iz srca rojena umetnost, ki vabi k ogledu do 14. marca. Po razstavi bodo izdali tudi obsežen katalog.

Za razliko od muzejev in knjižnic so gledališča še vedno zaprta za obiskovalce. V Mestnem gledališču Ptuj kljub mnogim neznankam pripravljajo novo sezono. Planirajo, da bodo svoja vrata odprli najpozneje maja. Po tem scenariju bi še vedno izpeljali vse zastavljene načrte. V tem času pa nastajajo nove predstave.

Etnografska pustna skupina Dornavski cigani, ki deluje v okviru Turistično-etnografskega društva (TED) Lükari Dornava, letos zaznamuje šest desetletij delovanja. Lik, ki je preživel 60 let in povezuje vse generacije, od otrok do najstarejših, sta pred dobrimi 80 leti ustvarili vaški kuharici Roza Peteršič in Otilija Belšak. Glede na medgeneracijsko sodelovanje se danes ni bati, da bi dornavski cigan odšel v pozabo.