Težko pričakovana predstava Dan norosti je dočakala svojo premiero v izvedbi Gledališke skupine KUD Rače. S situacijskim humorjem prežeta komedija z veliko mero porogljivosti kaže na nesmisle in zagate vsakdanjega življenja.

Kulturno društvo Franceta Prešerna iz Vidma je slovenski kulturni praznik, 8. februar, proslavilo s tremi dogodki: odprtjem razstave slikarja Franca Simoniča, pohodom po Srakačevi poti in ponovitvijo komedije Podnajemnik.

V dominikanskem samostanu na Ptuju so na predvečer slovenskega kulturnega praznika podelili priznanje in plaketi ZKD Ptuj ter veliko oljenko in oljenki MO Ptuj za izstopajoče dosežke na področju kulture v letu 2019. Polna dvorana dominikanskega samostana ni zaploskala samo letošnjim ptujskim nagrajencem, temveč tudi mojstru fotografije Stojanu Kerblerju, prejemniku najvišjega kulturnega priznanja v državi.

Na predvečer Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, je v ormoškem hramu kulture potekala občinska proslava, na kateri so po tradiciji podelili priznanja Ksavra Meška za dosežke na področju kulture. Najvišje priznanje, plaketo, je letos prejel Vekoslav Prejac, član Kulturnega društva Podgorci.

Vino mistik je plod sodelovanja Zveze društev kurentov in Ptujske kleti. To se je začelo v letu 2016, ko se je iz prvotno pokroviteljskega odnosa razvila ideja partnerstva ter se realizirala v vinu, ki dozori v Ptujski kleti. V pustnem času 2020, ki nosi še posebno obeležje zaradi 60-letnice Kurentovanja, je tako že četrtič zapored luč sveta ugledalo kurentovo vino mistik.

V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so lani zabeležili višje število obiskovalcev kot leto poprej. Kar se tiče ogleda grajskih zbirk na ptujskem gradu, so bili najštevilčnejši Madžari, sledijo Francozi, Avstrijci, Italijani, Izraelci in Nemci. Zanimivo: še vedno je precej slab obisk Hrvatov, ki jih je bilo manj kot obiskovalcev iz bistveno bolj oddaljenih držav, kot sta Amerika ali Rusija.

V vseh šolah na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, razen na podružnični šoli Kog, izvaja pouk ormoška glasbena šola. Na Kogu pa so vedno težave. Čeprav so imeli učenci interes, je bil očitno interes Glasbene šole Ormož premajhen, da bi nekdo hodil tja poučevat.

Jože Gašperšič, prvi princ ptujskega karnevala, je kot Gašper I. oral ledino ptujskih pustnih princev. Letos praznujejo že dvajsetletnico svoje pustne oblasti v mestu, ki predstavlja vsakoletni vrhunec veselja in veseljačenja v najstarejšem slovenskem mestu, slovenske in evropske pustne prestolnice, katere Kurentovanje poteka pod pokroviteljstvom Unesca.

Društvo podeželskih žena občine Markovci je prvo soboto v februarju priredilo 19. ocenjevanje pustnih krofov. Tokrat je komisija ocenila 12 vzorcev in odločila, da naziv Naj krof občine Markovci pripade Jožici Peršoh iz Dražencev.

Dan pred uradnim pričetkom pustnega časa, ki ga že vrsto leto na svečnico razglasi kurentov skok, so v Galeriji mesta Ptuj odprli veliko razstavo dobitnikov nagrad Grand Prix MO Ptuj in drugih nagrajencev že tradicionalne likovne nagrade, ki poteka vsako leto v pustnem času že od leta 2003. Razstava je posvečena 60-letnici Kurentovanja in predstavlja uvod v številne druge kulturne dogodke, ki spremljajo osrednjo slovensko pustno prireditev.

Gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju je konec prejšnjega tedna vabila na predstavitev svoje letošnje predstave – 'futuristične' komedije Vinka Möderndorferja Podnajemnik. Premiera je bila v soboto, 25. januarja, prva ponovitev pa že naslednji dan.

S kurentovim ali korantovim skokom je na stotine udeležencev na svečnico natanko opolnoči naznanilo začetek pustnega časa. Tradicionalno so se zbrali na domačiji Zvonka Križaja – Zokija v Budini in s plesom ob ognju, zvenom zvoncev in pokom bičev sporočili, da so prišli odgnat zimo in zlo. S prvim sicer letos velikega dela ne bodo imeli, zato se bodo v prvi vrsti posvetili odganjanju slabega in privabljanju dobrega.

V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so 24. januarja odprli fotografsko razstavo dijakinje 2. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana pod naslovom Dlan mi po tebi diši. Navdihnila so jo dela Ferija Lainščka.„Najlepše je, ko umetniško delo sproži novo umetniško delo,“ je povedal ob tej priložnosti.

Letošnja prireditev S pesmijo v novo leto, tradicionalni koncert ljudskih pevcev in godcev s Ptujskega in širše, je bila še posebej slovesna. Namenili so jo pobudniku te prireditve in izjemnemu pevsko-kulturnemu zanesenjaku Maksu Kamplu, ki je 18. januarja letos dočakal 100 let, od tega jih je bilo pevsko-kulturnih več kot 70 let.

Dolgoletna želja Gimnazije Ptuj po uvedbi umetniškega oddelka se je udejanjila. Tako bo letos gimnazija s 150-letno tradicijo vpisala prvo generacijo dijakov v programih likovne smeri ter gledališča in filma.

Folklorno društvo (FD) Lancova vas je sredi januarja priredilo 10. srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.

Sedemnajsti januar 2020 je bil praznični dan za grajensko kulturo in celo ČS Grajena. Domača dramska sekcija in KD Grajena sta skupaj s krajani praznovala 70 let delovanja dramske sekcije in 70 let dela kulturnega društva. 29. februarja leta 1950 so člani igralske skupine Grajena pod vodstvom tedanjega ravnatelja grajenske osnovne šole Avgusta Špendla odigrali prvo igro v Grajeni, dramo Ivana Cankarja Kralj na Betajnovi. Prvi oder pa je bila kar šolska učilnica.

V nedeljo, natanko ob polnoči, se s kurentovim skokom začenja letošnje, jubilejno 60. Kurentovanje. Obeta se kar nekaj novosti, med drugim bodo nekoliko spremenjene trase povork, na tržnici pa bo postavljen šotor, ki bo imel v primerjavi s prejšnjimi leti spremenjen namen. Tudi finančna konstrukcija kaže dobro: denarja za izvedbo programa največjega ptujskega festivala se je nabralo že precej.

Večer pred antonovo nedeljo je v Stopercah že 11 let v znamenju ljudske pesmi in plesa. Tudi letos je bilo tako.

Moška pevska skupina Fantje na vasi, ki deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Rače, je sredi januarja priredila koncert ob 30-letnici svojega delovanja. Sepstet je prepeval v intimnem ambientu cerkve sv. Jožefa Delavca Rače, predstavili pa so se z bogatim repertoarjem skladb, ki govorijo o njihovem dolgoletnem poslanstvu. Cerkev je kot prva prežela pesem Jakoba Gomilška „Slovenec sem!“.