Tako država kot mesto se velikokrat s ponosom hvalita in ponašata z bogato kulturno dediščino Ptuja. A način hranjenja gradiva in ustvarjanje pogojev za to nikakor ne sledita temu. Na Ptuju primernih prostorov za predstavitev bogate arheologije ni vsaj 10 let. Država začetek izgradnje potrebnega arheološkega muzeja že leta prelaga, na občini pa bodo zdaj vendarle storili korak naprej: še letos bodo na Muzejskem trgu z lastnimi sredstvi postavili arheološki depo odprtega tipa.

Ptuj je kot partnersko mesto v projektu EPK 2012 z edinstveno glasbeno-gledališko predstavo pod naslovom Kurentova svatba, s katero so v tem letu odprli Festival umetnosti in dediščine, najbolj veličastno proslavil njegov začetek v Sloveniji.

Vrata Glasbene šola Karola Pahorja Ptuj ostajajo zaprta. Kljub temu da so se učenci prve triade že vrnili v šolske učilnice, za glasbene šole to ne velja. Po besedah ravnatelja Štefana Petka bi lahko pri glasbenem pouku, kjer sta prisotna samo profesor in učenec, upoštevali vse zaščitne ukrepe in bi takšen pouk lahko izvajali že ves čas epidemije. Tudi učilnice so večinoma dovolj prostorne za vzdrževanje določene razdalje. »Prav tako smo v neenakopravnem položaju s privatnimi glasbenimi šolami, ki ne izvajajo javno veljavnih izobraževalnih programov in spadajo pod gospodarsko dejavnost. Slednje namreč že ves čas smejo izvajati individualni pouk.«

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so novo prireditveno leto že po tradiciji začeli s potopisnim predavanjem, ki je tokrat potekalo na njenem YouTube kanalu. Gostja je bila Jasna Tuta, jadralka, popotnica in pisateljica, po poklicu profesorica razrednega pouka, ki je predstavila svojo zadnjo knjigo Vse barve Polinezije, v kateri bralce popelje med triletno odkrivanje petnajstih tropskih otokov, opisuje čas, ki ga je preživela med jadranjem v večnem poletju po Južnem Pacifiku, Francoski Polineziji, na bujnih vulkanskih otočkih (Markezi, Tuamotu in Družbeni otoki) in eksotičnih plažah.

Društvu za ohranjanje dediščine Juršinci je konec lanskega leta uspelo uresničiti več let star projekt in muzeju Dediščina kraljic dodati novo vsebino.

Letošnja tradicionalna likovna nagrada ex-tempore, ki že vrsto let spremlja ptujsko Kurentovanje, bo že trinajsta po vrsti. Doslej je v letih 2003 in 2004 ter od leta 2011 do leta 2020 privabila že več kot 1.000 likovnih umetnikov iz Slovenije in številnih drugih držav.

Vsebinskim ugotovitvam poročila nadzornega odbora pri pregledu poslovanja Mestnega gledališča Ptuj svetniki tokrat niso posvetili prevelike pozornosti. Bolj so se osredotočili na debato o medsebojnih razmerjih, o tem, kdo reže glave, kdo se gre lova na čarovnice, kako enovito in konstruktivno mestni svet sploh deluje. Razpravljali so tudi o tem, kako resne so ugotovljene nepravilnosti v gledališču. Direktorju MGP Petru Srpčiču so dali še dva meseca časa, da pripravi sanacijski načrt. Šele takrat bodo odločali o njegovi usodi.

Structura je naslov letošnjega, 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Predstavili bodo več tematskih sklopov, v okviru katerih bomo strukturo razumeli kot obliko, odnos, povezavo in jo nadgradili s kreativnostjo, je povedal umetniški vodja festivala Jernej Forbici. Otvoritveni festivalski vikend bo med 8. in 11. julijem. Razstave bodo odprte do 18. septembra, spremljevalni program pa bo potekal skozi vse poletje. S to novostjo želijo skozi vse poletje opozarjati na festivalske razstave, ki so najpomembnejši del festivala sodobne umetnosti Art Stays. Zagotovo pa bo tudi ta novost pomembno prispevala k večjemu mestnemu utripu in v mesto privabila še več umetnosti željnih domačih in tujih obiskovalcev.

Festival Dnevi poezije in vina je največji mednarodni pesniški festival v tem delu Evrope. Vsako leto znova v avgustu Ptuj spremeni v stičišče sodobne mednarodne poezije. Letošnji festival bo že 25. po vrsti. Kakšno zgodbo je napisal v teh letih in kakšna bo letošnja, smo najprej vprašali umetniškega vodjo festivala Aleša Štegra.

Konservatorsko-restavratorska dela v cerkvi sv. Martina na Zgornji Hajdini, ki so se začela po martinovem leta 2018, se bodo nadaljevala tudi letos. S sredstvi sta v prvih dveh letih obnove delno pomagala Ministrstvo za kulturo in Občina Hajdina.

V Arsani so odločeni, da bodo tudi letošnji festival izpeljali, četudi je v tem času še veliko negotovosti glede na koronske razmere. Uspelo jim je tudi lani, ko so se srečevali še z več neznankami kot letos. Festivalski dogodki bodo letos predvidoma potekali med 16. in 29. julijem.

Od porušitve minoritske cerkve na Ptuju je minilo 76 let. Porušena je bila 4. januarja 1945. „V teh dneh smo se spominjali žalostne obletnice, ki ni samo uničila samo prvovrstnega kulturnega spomenika, ampak na nek način tudi prekinila razgibano in bogato dejavnost minoritskega samostana,“ je te dni spomnil p. Milan Kos, gvardijan minoritskega samostana Ptuj. Z njim smo se pogovarjali o letošnjem osrednjem projektu, nakup novih orgel, ki bodo stale dobrih 300.000 evrov. Polovico potrebnega zneska jim je že uspelo zbrati, nadaljevanje zbiranja sredstev pa je prekinila koronakriza. Kljub temu upajo, da jim bo uspelo zbrati še preostalo polovico in da bodo z novimi orglami tudi simbolično dokončali gradnjo nove minoritske cerkve.

V tem koronskem času je pisatelj Zdenko Kodrič napisal radijski igri za otroke, eno priredil za gledališče, enajsti roman pa še ne nastaja. V zraku je nekaj malega, ampak premalo, da bi lahko kaj več napovedal, je povedal, ko smo ga zaprosili za pogovor.

Konec lanskega leta je bilo mogoče na spletu prisluhniti več kot 200 nastopom 250 učenk in učencev glasbenih šol iz vse Slovenije, tudi s Ptuja. Na šolskem ministrstvu so ob tem poudarili, da nas glasba navdaja z veseljem, optimizmom, zadovoljstvom in da je ravno našteto tisto, kar si vsi najbolj želimo v novem letu. Na drugi strani pa pristojni odločevalci pozabljajo, da tudi pouk v glasbenih šolah poteka na daljavo, da ne dosega želene kakovosti in da si učenci in poučevalci želijo čim prejšnje vrnitve. A informacij o vračanju mladih glasbenikov še ni.

Postavljanje jaslic na božični večer ni le stara navada, je tudi odraz globoke vere. Ob tem je božični čas za mnoge čas miru ter sreče in oboje simbolizirajo ravno jaslice. Božično zgodbo, ki jo pripovedujejo figure, vsako leto postavijo tudi v družini Mlakar iz Tržca ter Albin Ciglar iz Zakla.

V Kulturnem društvu Podgorci se zavedajo pomena bogate zgodovine, ki so jo pisali domači ljubitelji kulture pod okriljem društva v več kot stoletnem obdobju. Prav ob stoti obletnici so se zavezali, da izdajo zbornik, ki bo ponos ne le društvu, temveč tudi širšemu okolju. Pod naslovom Desetletja žetve naših besed je izšel pred koncem preteklega leta.

V tem napornem šolskem letu 2020/21 tudi v glasbenih šolah komaj čakajo vrnitev v šolo. Učitelji so na daljavo v neprestanem učnem procesu, ko osvajajo vse, kar ponuja tehnologija. Skupaj z učenci se trudijo, da bi tudi v izjemnih razmerah, povezanih s številnimi izzivi, osvojili čim več glasbenega znanja, da ga bodo, tako vsaj upajo, lahko že v kratkem predstavili na koncertih v živo.

Tik pred koncem lanskega leta so v Salonu umetnosti na Ptuju postavili razstavo Med hvalo in pozabo Ivan Bajde (1855–1920) in njegovi nenavadni glasbeni izumi. Ker si trenutno razstave še ne moremo ogledati v živo, se lahko zainteresirani z njeno vsebino seznanijo v e-publikaciji. V PMPO, kjer hranijo največjo zbirko historičnih glasbil na Slovenskem in skrbijo za to, da dediščina domačega glasbilarstva ne bi utonila v pozabo, si želijo, da bi razstava lahko že v kratkem muzejske obiskovalce nagovorila v živo.

Vleka ploha, obhodi kurentov in pustnih oračev so le tri izmed 87 dejavnosti, dogodkov ali drugih slovenskih posebnosti, uvrščenih na seznam registriranih enot nesnovne dediščine. Ormoški poslanec iz vrst SNS Jani Ivanuša je lani poleti predlagal, da se seznam dopolni tudi s kolinami, a tudi po pol leta odgovora še ni prejel.

Svet Območne izpostave JSKD Ptuj je izbral prejemnike priznanj najzaslužnejšim na področju kulture za leto 2020. Zaradi koronavirusa letos ni bilo javne podelitve, prejemnike priznanj pa so predstavili na spletu. Gre za dolgoletne, nadvse požrtvovalne gradnike ljubiteljske kulture na različnih področjih, katerih delo je tesno povezano z lokalnimi skupnostmi ter siceršnjim družbenim in društvenim oz. kulturnim življenjem sploh.