V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož bodo v kroniko koronskega leta zapisali več uspešnih zgodb. Tako so po štirih letih septembra letos odprli posodobljeno zbirko glasbil v celotnem obsegu. »Gre za izjemno pridobitev našega muzeja, zbirka nacionalnega pomena odslej vabi v novi posodobljeni podobi,« poudarja direktor Aleksander Lorenčič.

Leto 2020 je pomembno tudi v življenju in delu prvega pisca slovenskega kriminalnega romana Avgusta Demšarja. Izdal je svojo 10. kriminalno zgodbo z naslovom Cerkev, ki je prvi del trilogije z naslovom Vodnjaki, kot se imenuje izmišljena fiktivna vas nekje na Pohorju, kjer se odvija najnovejša kriminalna zgodba. Drugi del bo izšel v letu 2021, s prav tako pomenljivim naslovom Tajkun.

Letošnje praznovanje tedna slovenskih splošnih knjižnic je potekalo pod sloganom »Moja knjižnica povezuje«. Poudarek celotedenske akcije je predaja sporočila, da so knjižnice za svoje uporabnike vedno dostopne. V ormoški knjižnici so v duhu aktualnih ukrepov pripravili virtualno predstavitev knjižnice, tako osrednje kakor tudi treh krajevnih knjižnic.

Pred dvema letoma se je svet občine Središče ob Dravi odločil, da ne bo več sofinanciral delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), katerega soustanovitelji so še danes. Zato je vodstvo muzeja sprožilo sodne postopke, ki so se začeli s poskusom mediacije, a obakrat neuspešno. To pomeni, da gre postopek naprej v obravnavo pristojnega sodišča.

Medtem ko so v mnogih občinah zaradi trenutnih razmer odpovedali prireditve ob občinskih praznikih, se v Svetem Andražu praznovanju niso odrekli, še več, vse do konca novembra se bo celo veliko dogajalo.

Korona obdobje piše tudi pozitivne zgodbe. Eno takšnih so po dolgih letih prizadevanj spisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO). Direktor Aleksander Lorenčič je z velikim veseljem in ponosom sporočil, da je zbirka tapiserij iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj postala last PMPO. Le-ta je že od leta 2000, ko je sprejel v restavratorski atelje cikel osmih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma.

Na Osnovni šoli Olge Meglič oziroma Olgici, kot ji mnogi radi rečejo, so 40 let delovanja obeležili s predstavitvijo zbornika Olgičinih 40 let. V zborniku je zajetih 40 dogodkov, ki so v zadnjem desetletju oblikovali in zaznamovali življenje ter delo na šoli v osrčju najstarejšega mesta.

V dvorcu Dornava so to jesen na ogled postavili razstavo, ki prikazuje stanje grajskih vrtov v preteklosti in danes. Razstavne panoje, na katerih so fotografije iz preteklosti, so namestili po celotnem kompleksu dvorca. Na fotografijah je stanje nekoč, v živo pa vidimo stanje danes.

V drugem valu epidemije so nekatere knjižnice vzpostavile prevzemna mesta za gradivo, druge so bile zaprte vse do petka, ko je vlada z novo določbo tudi knjižnice uvrstila med izjeme, ki lahko poslujejo.

V društvu za oživitev gradu Borl (DGB) se pripravljajo na izdajo knjige, v kateri bodo povzeli zgodovino Borla v 20. stoletju. Predstavili jo bodo na barbarno, 6. decembra. Tradicionalne prireditve ob godu farne zavetnice sv. Barbare letos zaradi epidemije korona virusa ne bodo izvedli, knjigo pa bodo javnosti predstavili na spletu.

Legenda slovenske narodno-zabavne glasbe Alfi Nipič se ne posveča le petju. V času, ko je glasba na odrih skoraj utihnila, je stopil tudi pred kamero. Potoval bo po Sloveniji in odkrival njene lepote.

Društvo žena in deklet Gerečja vas je bilo ustanovljeno v povsem drugačnem času, četudi je od takrat minilo le 20 let. Nastalo je na pobudo prve predsednice društva Anice Drevenšek. Tempo današnjega življenja je čisto drugačen, mlajše ženske so veliko bolj zaposlene, zato jih je veliko težje vplesti v društveno dejavnost, kot je to bilo nekoč.

Prejemnik Cankarjevih priznanj in strasten harmonikar, mladenič, ki se ne boji izraziti svojega razmišljanja in ga objaviti javno z imenom in priimkom. Redkost. Zagotovo. To je dijak 3. letnika ptujske ekonomske šole Jure Bezjak, ki je na pobudo učiteljice slovenščine Silvije Javornik začel pisati šolski blog.

Ptujski in mednarodno uveljavljeni mojster dekorative akademski slikar in restavrator ter umetnik dekorative v arhitekturi Toni Hamler je v Rimskih Toplicah na modni reviji, ki je spremljala prestižni izbor World Top Model Slovenia, ponovno navdušil s serijo oblek, izdelanih iz tapet. Tokrat je šel še korak dalje, dodal jim je jakne in čevlje.

V Mestni hiši v Ljubljani so v petek podelili Aškerčevo nagrado in priznanja za obdobje 2019–2020, ki jih Arhivsko društvo Slovenije namenja dosežkom na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Aškerčevo nagrado za življenjsko delo na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine ter njene popularizacije je prejela Ptujčanka Marija Hernja Masten, ki je 40 let delala v Zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer se je kot arhivistka od leta 1971 do 2011 posvetila urejanju, sprejemanju in vsem drugim postopkom, ki se nanašajo na arhivsko gradivo, kot pomembnemu dejavniku za prepoznavnost naše preteklosti.

V času, ki ni najbolj naklonjen kulturi in kulturnim ustvarjalcem, je nastalo avtorsko delo, interaktivna predstava luči in teme Krik pod rdečo masko mlade Ptujčanke, režiserke Nike Šoštarič, ki se prepleta s poezijo Edgarja Allana Poea.

Javni sklad za kulturne dejavnosti je konec septembra proglasil najbolj kulturno šolo. Naziv Naj kulturne šole v kategoriji male šole in podružnične šole je prejela OŠ Središče ob Dravi. »Gre za visoko priznanje in potrditev dela na kulturnem področju, obenem pa pomeni veliko zavezo in spodbudo za nadaljnje delo,« je dejala ravnateljica Jasna Munda.

Kultura se ne da, tudi v razmerah covida-19 vabi na dogodke v galerijah, gledališču, muzeju in še vedno tudi na prostem. V Galeriji mesta Ptuja, kjer so odprli retrospektivno razstavo akademske slikarke Anke Krašna, so namesto otvoritvenega dogodka na dan odprtja razstave povabili na tri zaporedne vodene sprehode med razstavljenimi umetninami. Vodili sta jih slikarka Anka Krašna in kustosinja razstave dr. Marjeta Ciglenečki.

V Arsani bodo s koncerti razvajali tudi v letošnji jeseni oz. zimi. Zaradi velikega povpraševanja in ponudb posameznih umetnikov so se odločili, da jih bodo povabili k sodelovanju oz. koncertiranju v slavnostni dvorani ptujskega gradu.

V Sončnem parku je 18. septembra potekal multimedijski dogodek ptujskih umetnic: Maje Butolen Zorko, Tjaše Čuš in Sare Korošec. S svojimi umetniškimi deli so opozorile na pogosto prezrto ustvarjanje ženk, hkrati pa tudi spodbudile k večjemu oz. kakovostnejšemu sobivanju mesta, ljudi, kulture in narave.