Enota Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja na Vičavi se zadnje mesece v letu spremeni v pravcato Božičkovo delavnico. Uporabniki pod vodstvom mentorjev izdelujejo adventne in druge venčke, namizne dekoracije, okraske za smrečice, dekorativne in uporabne izdelke iz tekstila, lesa ter drugih naravnih materialov.

Kje so časi, ko so se v trojiško samostansko klet pred božičem zgrinjale množice od blizu in daleč, da si ogledajo razstavo jaslic?

Kristjani po vsem svetu bodo v soboto praznovali božič, s katerim obeležujejo Jezusovo rojstvo. Že danes, v petek, na predvečer praznika, pa se bodo mnogi odpravili k polnočnicam, na sam božič pa nato še k dopoldanskim mašam.

V majhni delavnici sredi Žetal se rojevajo prav posebne lesene maske – krampusi. Slednji so sicer bolj poznani v sosednji Avstriji, vendar se je nad njimi že pred leti navdušil domačin Mihael Kos. Njegove maske nosijo številni ljubitelji parklja, saj jih je v zadnjih treh letih izdelal že precejšnje število. V ta namen so lani ustanovili skupino Žetalskih krampusov, v kateri sodelujejo člani iz Žetal in Majšperka.

Člani Kulturnega društva (KD) Lovrenc na Dravskem polju so krožišče sredi vasi okrasili z adventnim venčkom in vsako adventno nedeljo prižgali po eno svečko.

Maja Horvat, doma je v Žalcu, je avtorica, ustvarjalka, piarovka, bivša novinarka, zadnji dve leti se ukvarja tudi z družabnimi omrežji, z odnosi z javnostmi. S pisanjem pa se ukvarja že od zgodnje mladosti. V tem prazničnem času Maja vabi v Božično bajko Slovenije, v pravljično okrašen Mozirski gaj, kjer vodi odnose z javnostmi. Ilustracije Ptujčanke Lane Kostanjevec za mladinski ljubezenski roman Želim postati ptica so tiste, ki so nas pripeljale do pisateljice Horvatove.

V Kungoti pri Ptuju v občini Kidričevo se vaško in družabno življenje v glavnem dogaja v okviru kulturnega društva in šole zdravja, sodelujejo tudi z vaškim odborom. Medtem ko ima kulturno društvo že 70-letno tradicijo, so članice šole zdravja letos pihale peto svečko.

Tudi druga Ptujčanka, ki je vključena v kvačkanje 212 grbov slovenskih občin za Guinnessovo knjigo rekordov, Majda Vrbanič, je končala kvačkanje grba. Za izdelavo grba občine Zavrč v velikosti 106-krat 124 cm je potrebovala 95 ur.

“Tudi mi smo neke vrste prodniki!“ S temi besedami je svojo najnovejšo razstavo kiparskih del iz zadnjih štirih let pospremil njen avtor Gabrijel Berlič.

V središču občine Starše so v decembru nameravali organizirati praznično dogajanje z drsališčem, glasbo in stojnicami. K sodelovanju so povabili tudi domača društva, vendar se nato zaradi slabe epidemiološke situacije postavljanja drsalne ploskve niso lotili, so pa praznično okrasili osrednji prostor za prireditve v občini.

V hodniku Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je na ogled razstava slik Mirana Sterguleca, akademskega glasbenika, ljubiteljskega slikarja in fotografa.

Člani folklorne skupine (FS) Vinka Koržeta Cirkovce in njihovi gostje so na koncertu na prostem 11. decembra poskrbeli za prijeten in vesel plesno-glasbeni večer. Na trgu pri baru Korže se je igralo, pelo in plesalo. Prižgali so lučke na smrečici, na obisk je prišel dedek Mraz.

Trinajstletna Pia Krajnc iz Vidma pri Ptuju je znova blestela. Na mednarodnem otroškem festivalu Little Shells v Novem Sadu je v svoji kategoriji zasedla odlično drugo mesto. Jeseni letos je posnela videospot za pesem Nov svet, avtorjev Ane in Mladena Delina, ki je bil tudi prvič predstavljen na tem festivalu. S pesmijo Nov svet pa se je mlada pevka uvrstila tudi v finale sedme sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju s slovenskimi občinami in osnovnimi šolami.

Na viktorinovo, ko goduje tudi sv. Viktorin Ptujski, je zbor sv. Viktorina praznoval 50-letnico delovanja. Njegovo zgodovino so pisali in še pišejo številni pevci. Na praznični dan so prejeli jubilejno priznanje Območne izpostave JSKD Ptuj za 50 let dela, kar 37 pevcev prejelo Gallusove značke, od tega je bilo 13 častnih značk, 10 zlatih, osem srebrnih in šest bronastih.

V Miheličevi galeriji na Ptuju so sklenili letošnjo razstavno oz. galerijsko dejavnost s fotografsko razstavo Bojana Golčarja, člana Fotokluba Maribor. S fotografskima cikloma Posledice in Krasni topli svet, ki bosta na ogled do 2. januarja 2022, se je avtor posvetil okoljski problematiki in nevarnostim, ki pretijo planetu in človeštvu zaradi podnebnih sprememb.

V letošnji že šesti Božični bajki Slovenije v Mozirskem gaju je zasvetilo kar 1,7 milijona lučk, ki so osvetlile celoten park.

V prestižni ameriški reviji Journal of Anthropological Archaeology, ki izhaja že 63 let, je izšel znanstveni članek o ptujskem „svetišču“ in povojnih peripetijah na ptujskem gradu. Napisal ga je Ptujčan, magister zgodovine in arheologije Izidor Janžekovič, ki je magistrski študij iz evropske zgodovine opravil na Oxfordu. Doktorski študij nadaljuje na ameriški Srednjeevropski univerzi na Dunaju, hkrati pa predava globalno zgodovino na univerzi v Princetonu.

Območna izpostava JSKD Ptuj je že po tradiciji ob 3. decembru, ki ga praznujemo kot veseli dan slovenske kulture, povabila na osrednjo slovesnost. Na njej so podelili priznanja izpostave dejavnim ljubiteljskim kulturnikom in se spomnili na dejavnosti, dogodke, prireditve, ki so jih izvedli v tekočem letu.

V galeriji Magistrat si je že nekaj časa mogoče ogledati razstavo intarzij Voja Veličkovića in fotografij Stojana Kerblerja pod naslovom Haložani v fotografiji in intarziji. Odprli so jo brez javnosti, a so zato podaljšali čas, v katerem si jo lahko ogledajo vsi ljubitelji dela in ustvarjanja obeh Ptujčanov, ki se umetniško izražata vsak na svoj način.

Letos je minilo 10 let od smrti p. minoritskega misijonarja Miha Drevenška. V Sloveniji in na črni celini je ostala njegova duhovna dediščina, njegovo delo, poti, ostal je spomin na izjemnega misijonarja, glasnika ubogih in zatiranih, preprostega Frančiškovega brata, gorečega pridigarja, veselega pevca, preroka zelene Zambije, je zapisal p. Janez Šamperl, avtor nove knjige o p. Mihu Drevenšku z naslovom Daleč naprej je tekel, ki jo je izdalo Misijonsko središče Slovenije.