Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in ministrstvo za kulturo je nazive Branju prijazna občina podelilo že četrtič.  

Covid obdobje je številne dogodke in predstavitve prestavilo v virtualni svet. Tako ustvarjalci kot občinstvo pa so dobili novo priložnost, da tudi v teh neprijaznih časih lahko spoznavajo izjemno dediščino in bogastvo ožjega in širšega okolja iz varnega zavetja svojega doma ali pisarne.

Zborovodje se pri svojem delu pogosto srečujejo s potrebo po aranžiranju skladb. Ustvariti priredbo, ki bo po meri časa, kraja in vokalnih spretnosti vokalne skupine in bo naposled prepričala občinstvo, so le detajli, ki jih bo zainteresirani publiki ponudil dirigent, skladatelj, zborovodja in pedagog Iztok Kocen.

V dvajsetih letih je Bralna značka za odrasle (BZO) pustila neizbrisljiv pečat, k branju kakovostnih knjig povabila številne bralce, iz leta v leto več. Tako je knjiga ne glede na vse ostala tista sopotnica sodobnega človeka, ki ga zna usmeriti v vsakem trenutku njegovega življenja in poti. Njena potovanja v najrazličnejše svetove so neizmerljiva in neprecenljiva. Letos je k branju vabil seznam 25 knjižnih naslovov, 25 avtorjev, sestavljen po abecednem vrstnem redu. Dodana pa je bila knjiga Kurent Liljane Klemenčič in Stojana Kerbler, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Tako je bilo vseh avtorjev v bistvu 26, vpisanih pa je 25, kot ima črk slovenska abeceda.

Kot zadnjo v letošnji galerijski sezoni so v Miheličevi galeriji postavili razstavo teh vidnih slovenskih umetnic Metke Kavčič, Anke Krašna in Saše Bezjak z naslovom M + A + S sezuje tudi vas! Njihove umetniške stvaritve: sliki, kipi, risbe, vezenine so trenutno na ogled v e-katalogu, saj so galerije in razstavišča v tem času zaprta zaradi epidemije. Na ogled bodo do 31. januarja leta 2021. V PMPO upajo, da si jih bo mogoče že kmalu ogledati tudi v živo.

Inovatorji in konstruktorji iz Šentjerneja so se po tistem, ko so blagoslovljeno vodo umaknili iz kropilnikov po cerkvah, lotili iskanja načina, da bi jo ponovno vrnili na mesto ob vstopu v cerkve.

„Z našimi uspehi so rasle tudi želje po svojih prostorih. Vedno več priznanj in nagrad smo želeli postaviti na vidno mesto, saj so del našega trdega dela,“ je v imenu zbora povedala predsednica Gordana Jović. Letos junija so premierno predstavile svoj videospot za pesem Moja dežela. Besedilo pesmi Moja dežela avtorja Janija Goloba jih je navdihnilo za videospot o našem prečudovitem mestu Ptuju in njegovih znamenitosti, ki ga je režiral in posnel Albin Bezjak.

V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož bodo v kroniko koronskega leta zapisali več uspešnih zgodb. Tako so po štirih letih septembra letos odprli posodobljeno zbirko glasbil v celotnem obsegu. »Gre za izjemno pridobitev našega muzeja, zbirka nacionalnega pomena odslej vabi v novi posodobljeni podobi,« poudarja direktor Aleksander Lorenčič.

Leto 2020 je pomembno tudi v življenju in delu prvega pisca slovenskega kriminalnega romana Avgusta Demšarja. Izdal je svojo 10. kriminalno zgodbo z naslovom Cerkev, ki je prvi del trilogije z naslovom Vodnjaki, kot se imenuje izmišljena fiktivna vas nekje na Pohorju, kjer se odvija najnovejša kriminalna zgodba. Drugi del bo izšel v letu 2021, s prav tako pomenljivim naslovom Tajkun.

Letošnje praznovanje tedna slovenskih splošnih knjižnic je potekalo pod sloganom »Moja knjižnica povezuje«. Poudarek celotedenske akcije je predaja sporočila, da so knjižnice za svoje uporabnike vedno dostopne. V ormoški knjižnici so v duhu aktualnih ukrepov pripravili virtualno predstavitev knjižnice, tako osrednje kakor tudi treh krajevnih knjižnic.

Pred dvema letoma se je svet občine Središče ob Dravi odločil, da ne bo več sofinanciral delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), katerega soustanovitelji so še danes. Zato je vodstvo muzeja sprožilo sodne postopke, ki so se začeli s poskusom mediacije, a obakrat neuspešno. To pomeni, da gre postopek naprej v obravnavo pristojnega sodišča.

Medtem ko so v mnogih občinah zaradi trenutnih razmer odpovedali prireditve ob občinskih praznikih, se v Svetem Andražu praznovanju niso odrekli, še več, vse do konca novembra se bo celo veliko dogajalo.

Korona obdobje piše tudi pozitivne zgodbe. Eno takšnih so po dolgih letih prizadevanj spisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO). Direktor Aleksander Lorenčič je z velikim veseljem in ponosom sporočil, da je zbirka tapiserij iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj postala last PMPO. Le-ta je že od leta 2000, ko je sprejel v restavratorski atelje cikel osmih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma.

Na Osnovni šoli Olge Meglič oziroma Olgici, kot ji mnogi radi rečejo, so 40 let delovanja obeležili s predstavitvijo zbornika Olgičinih 40 let. V zborniku je zajetih 40 dogodkov, ki so v zadnjem desetletju oblikovali in zaznamovali življenje ter delo na šoli v osrčju najstarejšega mesta.

V dvorcu Dornava so to jesen na ogled postavili razstavo, ki prikazuje stanje grajskih vrtov v preteklosti in danes. Razstavne panoje, na katerih so fotografije iz preteklosti, so namestili po celotnem kompleksu dvorca. Na fotografijah je stanje nekoč, v živo pa vidimo stanje danes.

V drugem valu epidemije so nekatere knjižnice vzpostavile prevzemna mesta za gradivo, druge so bile zaprte vse do petka, ko je vlada z novo določbo tudi knjižnice uvrstila med izjeme, ki lahko poslujejo.

V društvu za oživitev gradu Borl (DGB) se pripravljajo na izdajo knjige, v kateri bodo povzeli zgodovino Borla v 20. stoletju. Predstavili jo bodo na barbarno, 6. decembra. Tradicionalne prireditve ob godu farne zavetnice sv. Barbare letos zaradi epidemije korona virusa ne bodo izvedli, knjigo pa bodo javnosti predstavili na spletu.

Legenda slovenske narodno-zabavne glasbe Alfi Nipič se ne posveča le petju. V času, ko je glasba na odrih skoraj utihnila, je stopil tudi pred kamero. Potoval bo po Sloveniji in odkrival njene lepote.

Društvo žena in deklet Gerečja vas je bilo ustanovljeno v povsem drugačnem času, četudi je od takrat minilo le 20 let. Nastalo je na pobudo prve predsednice društva Anice Drevenšek. Tempo današnjega življenja je čisto drugačen, mlajše ženske so veliko bolj zaposlene, zato jih je veliko težje vplesti v društveno dejavnost, kot je to bilo nekoč.

Prejemnik Cankarjevih priznanj in strasten harmonikar, mladenič, ki se ne boji izraziti svojega razmišljanja in ga objaviti javno z imenom in priimkom. Redkost. Zagotovo. To je dijak 3. letnika ptujske ekonomske šole Jure Bezjak, ki je na pobudo učiteljice slovenščine Silvije Javornik začel pisati šolski blog.