BD Ranca je letos organiziralo že 31. Rancarijo. Četudi ta ni imela več prazničnega obeležja (kot osrednji in najstarejši športni dogodek ob prazniku MO Ptuj, ki se je z avgusta pomaknil v april), ostaja praznična, saj ohranja tradicijo vožnje s starimi dravskimi čolni. Še vedno pa ima podporo pri mestni oblasti. Ta se je letos še posebej izkazala, tudi zaradi sodelovanja v tekmovalnem delu, kjer sta nastopili kar dve njeni ekipi, mestnih svetnikov in občinske uprave. Imeli pa sta tudi podporo županje MO Ptuj Nuške Gajšek, ki je vsem tekmovalcem zaželela uspešno vožnjo.

Letošnji mednarodni festival Dnevi poezije in vina, eden najuglednejših srednjeevropskih pesniških festivalov, ki povezuje najboljše pesnike sveta in najboljša vina, bo potekal med 19. in 24. avgustom na Ptuju ter v številnih krajih Slovenije, tudi v Avstriji (Potrna) in na Hrvaškem (Varaždin).

Mineva 12 let od izgradnje kulturno-poslovnega centra Majšperk, katerega srčika je kulturna dvorana, ki ji v okolici ni para. Dvorana z okrog 300 sedeži je gostila že številne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, a po oceni vodstva občine in domačinov je (bila) premalo izkoriščena. To je le eden izmed razlogov, da se je občina povezala s ptujsko izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti in oblikovala Kulturni mozaik Majšperk – sklop šestih predstav od oktobra do marca.

Člani Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci z gosti, tudi iz Hrvaške in Avstrije, so se v sredo tradicionalno zbrali pri Marti Gregorc.

Mladi glasbeniki s Ptuja in okolice so se tudi letos družili v tradicionalni Poletni šoli glasbenih skupin. Dogodek je tokrat potekal v organizaciji Centra interesnih dejavnosti, glasbene šole Instrumental.ko in KUD Art Urbana. V petih dnevih so udeleženci nadgradili svoje glasbeno znanje, izboljšali veščine in se naučili veliko novega, hkrati pa spoznali nove prijatelje.

Klub ormoških študentov (KOŠ) je tudi letos pripravil pester festival, ki oživlja poletne dneve v središču mesta.

Občina Ormož je s 180.000 evri iz Načrta za okrevanje in odpornost obnovila znameniti grajski park.

Tudi letos je uspešno zgodbo napisal Otroški festival Arsana. Najmlajše in starejše občinstvo je navdušil s celotnim programom, družinskim koncertom Adija Smolarja, kino predstavo, glasbeno jogo, glasbenimi pravljicami, ustvarjalnimi delavnicami, poslikavo obraza in lutkovno predstavo.

Čeprav je letos občinski praznik prvič potekal aprila in ne bo avgusta, kot je bila praksa doslej, termin Ptujske noči ostaja nespremenjen. Prvi konec tedna naslednji mesec se na mestni tržnici in po terasah starega mestnega jedra obeta pestro glasbeno dogajanje.

Anton Pačnik, ki v župniji sv. Družine v Kidričevem opravlja duhovniško službo, je postal zlatomašnik. Slavnostni obred zlate maše so v Kidričevem proslavili v začetku meseca, nato je 14. julija sledila ponovitev v Šoštanju, kjer je duhovnik Pačnik pred 50 leti daroval novo mašo.

Območna izpostava JSKD Ptuj je objavila razpis za priznanja sveta OI za področje ljubiteljske kulture za leto 2024. Gre za priznanja sveta OI JSKD Ptuj v obliki listine in jubilejna priznanja OI v obliki listine, ki jih na predlog predlagateljev lahko prejmejo društva in posamezniki.

Od 5. do 7. julija je v Nišu potekal že 29. International Choral Festival Sparkling Voices, na katerem se je nadvse uspešno predstavil ženski pevski zbor Lilith s Ptuja.

Dr. Anja Ragolič, avtorica knjige Poetovio Römische Grabdenkmäler, deluje kot znanstvena sodelavka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Že kot mlada raziskovalka se je leta 2010 lotila velikega projekta pisanja že omenjene knjige, ki je uradno izšla leta 2023 na 379 straneh s 455 popisanimi nagrobnimi spomeniki Petovione. Za knjigo je letos prejela priznanje Slovenskega arheološkega društva za enkratni izjemen dosežek na področju arheologije za leto 2023.

Danes, 26. julija, goduje sv. Ana. Za cerkev svete Ane na Velikem Vrhu v občini Cirkulane je to osrednji praznik. Majhna cerkvica bo na široko odprla svoja vrata za številne vernike in druge obiskovalce.

V novi sezoni bodo v MG Ptuj povabili na štiri premiere: Radost, Življenje v teatru, Kar je b'lo in kar bo ter Žival si, Viskovitz. Dve bodo na oder v koprodukciji postavili letos, dve pa v lastni produkciji v prvi polovici leta 2025. Prva premiera komične drame Radost bo oktobra. Program nove sezone, ki so ga naslovili kot Sejem ničevosti, predstavljajo podrobneje tudi v programski knjižici.

V Fürstovi hiši na Ptuju je na ogled fotografska razstava dveh mladih umetnikov, Maje Butolen Zorko in Mihe Tumpeja. Razstava 40 fotografij pod naslovom Bežišče je na ogled na stopnišču, ki je postalo eden zanimivejših in atraktivnejših razstavnih prostorov v starem mestnem jedru.

Pet metrov visok in skoraj dva metra širok Orfejev spomenik stoji na Slovenskem trgu. Ta kulturni spomenik državnega pomena so postavili v 2. ali 3. stoletju. Zdaj razmišljajo o tem, da bi namesto originala na mesto, kjer stoji, umestili repliko.

Vito Maučič iz Cirkulan ima izjemen čut za ohranjanje domače kulturne dediščine. Je ponosen Haložan, veliko svojega časa pa posveča izdelovanju starih ljudskih glasbil, predvsem s področja Haloz. Ljubezen do rokodelstva in ustvarjanja z lesom je nanj prenesel oče, v domači mizarski delavnici pa je Vito zelo rad že od zgodnjega otroštva.

Vroči julijski dnevi so bili letos naklonjeni žetvi in raznim dogodkom na prostem, ki so povezani s tem kmečkim opravilom. Ponekod društva še ohranjajo tradicijo in običaj žetve na star način, kar praviloma zajema tradicionalne jedi in značilna oblačila.

Do 17. julija je bilo v Ljubljani na Trgu Republike na ogled razstava United Buddy Bears/ Umetnost, Strpnost. 145 dvometrskih medvedov z dvignjenimi šapami širi prijateljstvo in optimizem med državami. Med njimi je tudi na novo poslikan slovenski medved, ki ga je ustvaril mladi umetnik Luka Rep. Prejšnji slovenski medved, ki ga je ustvaril ptujski umetnik Marjan Kekec – Ogradni, je bil del te edinstvene razstave od leta 2003. V tem času je prepotoval ves svet in bil del 34 razstav na petih celinah.