Simona in Miha Jakopin sta zakonca, ki ju že 30 let povezuje ljubezen in glasba. Oba sta se rodila z okvaro vida, vendar invalidnost ni ovira za njuno uspešno in aktivno življenje. Začetnici njunih imen sta združila v Duo Simi – ime, pod katerim nastopata in ustvarjata svoje avtorske skladbe. Ime simbolizira njuno enotnost in ustvarjalnost, ki ju delita skozi glasbo. Poleg glasbe se ukvarjata tudi s planinarjenjem, aktivna pa sta tudi v Kulturno-prosvetnem in športnorekreativnem društvu slepih in slabovidnih Karel Jeraj, kjer je Miha tudi predsednik. Simona Jakopin sicer izvira iz Markovcev, kjer sta skupaj z Mihom pred časom predstavila svojo življenjsko zgodbo. Zbrano publiko pa sta navdušila tudi s svojim glasbenim nastopom.

Projekt Rastem s knjigo Javne agencije za knjigo RS je namenjen spodbujanju branja in obiskovanju knjižnic, ki ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, osnovnimi in srednjimi šolami ter drugimi zavodi s področja izobraževanja, ne le iz Slovenije, ampak tudi zamejstva.

Za Kajo Kumer, 18-letno dijakinjo Gimnazije Ptuj, doma iz Markovcev, kjer domujejo najboljši pevski zbori in pevci, je izjemno leto 2024. Postala je absolutna zmagovalka med solo pevci pop/jazz kategorije celotnega leta 2024 na World Open Competition. Dosegla je naziv Virtuoso Performer s 95,2 točke od možnih 100.

V Ozki galeriji Art Stays v uličici za mladinskim kulturnim centrom Stara steklarska so v prazničnih dneh postavili novo razstavo, tudi tokrat domačega avtorja, kot so obljubili že ob odprtju te galerije. Na ogled je razstava Nevideno vsem dobro znanega ptujskega fotografa Črtomirja Goznika, univerzitetnega diplomiranega ekonomista.

Galerija umetnosti v Majšperku je odprla vrata prvi razstavi v letu 2025. Do 8. marca bo na ogled 30 del iz zbirke Galerije mesta Ptuj 22 avtorjev. »Skušal sem narediti izbor del avtorjev, ki predstavljajo vrhunce slovenske sodobne umetnosti, ki so pustili viden pečat,« pravi vodja ptujske galerije in kustos tokratne razstave v Majšperku Dušan Fišer. Nadeja se, da bodo znana imena slovenske umetnosti pritegnila domače obiskovalce in ponesla ime galerije Kreativnega centra Breg v širši slovenski prostor.

Pesnik, pisatelj in prevajalec Aleš Šteger je skupaj s prevajalcem njegovih pesmi v francoščino prejel prestižno francosko nagrado za poezijo Alaina Bosqueta za prevod pesmi Nad nebom pod zemljo, izbor poezije, ki jo je ustvarjal v zadnjih desetih letih. To je nagrada za najboljšo knjigo poezije, prevedeno v francoski jezik v zadnjem letu. Za to nagrado so bile nominirane vse knjige poezije v prevodu, ki so izšle v preteklem letu. Ga je nagrada presenetila in kaj pomeni za pesnika ta francoska nagrada sploh?

V Korantovi deželi že odmevajo priprave na eno največjih etnoloških prireditev leta – Fašenk v Markovcih. Letos je tamkajšnja občina razpis za izvedbo dogodkov organizirala nekoliko drugače. Namesto da bi za celoten projekt izbrali enega izvajalca, so razpis razdelili na dva ločena sklopa, kar omogoča večjo prilagodljivost pri organizaciji posameznih prireditev.

Decembra lani sta Sklad Staneta Severja in škofjeloška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti podelila že 54. Severjeve nagrade za stvaritve in dosežke poklicnih in ljubiteljskih gledaliških igralcev ter študentov dramske igre. Nagrado Sklada Staneta Severja za igralsko stvaritev študentov dramske igre za leto 2024 sta prejela študenta AGRFT Kaja Petrovič in Luka Seražin za vlogi v produkciji šestega semestra Ay, Carmela!.

Sredi januarja bo na Kogu potekalo tradicionalno Antonovanje 2025. Večdnevno dogajanje organizira istoimensko društvo Antonovanje na Kogu. Napovedujejo kulturne, kulinarične, verske in športne dogodke, s tradicionalno prireditvijo pa želijo predstaviti kulinarično pestrost podeželja.

Letni baletni nastop učencev Glasbene in baletne šole Karola Pahorja Ptuj se letos seli na novo lokacijo. Po tehtnem premisleku se je namreč vodstvo šole odločilo, da letos zaključno predstavo izvedejo v Majšperku. To sicer pomeni nekaj več logističnih izzivov, predvsem za starše, ki bodo morali najmanj štiri dni zapored otroke voziti na novo lokacijo.

Do začetka pustnega časa nas loči manj kot mesec dni, ponekod pa so priprave na ta čas že v polnem teku. Eden od znakov, da se bližamo pustnemu obdobju, so sejmi rabljene korantove opreme. Vse več ljudi išče rabljene korantije in maske za hudičke, saj so cene novih iz leta v leto višje. Izračun v višini 1.800 evrov za novo odraslo korantijo, ki ga je prejel eden izmed bralcev, potrjuje, da gre za precejšen finančni zalogaj, ki si ga marsikdo težko privošči.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so decembra zaključili že 19. sezono bralne značke za odrasle. V tej sezoni je zloženke izpolnilo 100 ljubiteljev branja. Ob zaključku sezone so v razstavišču knjižnice gostili pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika Ferija Lainščka, avtorja več kot 30 romanov. Lansko jesen je z zadnjo knjigo Kurja fizika zaključil šestletni pisateljski maraton.

V kulturni dvorani doma krajanov Rogoznica je bilo konec decembra nadvse praznično. MoPZ KD Rogoznica je praznoval 25-letnico delovanja, dirigent Gregor Lačen pa 10 let, odkar je na čelu zbora. Umetniško vodenje je v sezoni 2013/2014 prevzel od očeta Franca Lačna, ki je zbor vodil od leta 2008 do leta 2013 ter imel z njim 78 nastopov.

“Verjetno se je moja umetniška pot nezavedno začela že v času, ko sem pisala za časnik Večer in se spogledovala z gledališčem, še posebej s predstavami Tomaža Pandurja in Damirja Zlatarja – Freya. Moja umetniška pot se je enostavno zgodila. Brez posebnega ali usodnega znaka. Sama sem prvič začutila literarni klic med študijem na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Beograd sem zaradi bombardiranja na žalost morala zapustiti in sem svoj študij nadaljevala v Amsterdamu, kjer sem doživela svoj pravi umetniški in vizualni preboj. Navsezadnje je Nizozemska dežela slik, Amsterdam pa moja duhovna domovina, moj genius loci,” o svoji umetniški poti povedala Janja Rakuš.

»Pohvali tamburaše, ker si to resnično zaslužijo,« je dejal Drago Klein, maestro, dirigent, stalnica v Tamburaškem orkestru Majšperk, po zaključenem in več kot uspešno izpeljanem jubilejnem koncertu, ki so ga majšperški tamburaši pripravili v zadnjih dneh leta 2024. Dvorana v Majšperku je bila premajhna za vse. Zbrali so se sorodniki, pa nekdanji člani, znanci, poslušalci, številni, ki so se jih tamburaši s tamburaško glasbo dotaknili v zadnjih 20 letih. V več kot dve uri trajajočem koncertu so imeli kaj slišati.

Trojiška samostanska klet je tudi letos prizorišče vsakoletne razstave jaslic, ki bo odprta še do 6. januarja.

Gledališke oz. dramske sekcije so bile pred desetletji žive skoraj v vsaki vaški skupnosti. Sodobni tempo življenja je, žal, terjal svoj davek in ponekod so se gledališke skupine za vedno poslovile z odrov. V Žetalah pa jim je uspelo ponovno obuditi dramsko sekcijo.

Z uprizoritvijo živih jaslic so učenci 9. razredov OŠ Dornava pod vodstvom Gregorja Rihtarja v prazničnem duhu dvakrat zapored očarali obiskovalce.

Na decembrskem Viktorinovem večeru Društva izobražencev Viktorina Ptujskega so v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo predstavili biografski roman Danice Ozvaldič z naslovom Krojenje tišine. Gre za zgodbo njenega očeta, krojača Franca Pintariča iz Pavlovcev pri Ormožu. Ob tem pa so povabili tudi na ogled razstave Če si mejo boks šolje pa svetejši gvant, si bijo lep. Namen razstave, ki bo odprta do maja 2025, je spomniti na obrti in domače ljudi, ki so bili poznavalci in prenašalci svojega znanja.

Pastor Luka Fartek je pred petimi leti prevzel vodenje Evangelijske binkoštne cerkve Izvir na Ptuju. Gre za eno izmed smeri protestantske vere, ki je po številu vernikov druga najmočnejša krščanska veroizpoved v svetu. Svoj dom je pred tremi leti našel v Bukovcih v občini Markovci, kjer živi skupaj s svojo družino. Z domačini se dobro razumejo, predvsem pa cenijo, da so jih sosedje medse lepo sprejeli. Ženo je spoznal v času študija teologije v Kanadi. Že takrat je bil trdno prepričan, da bo med ljudi širil vero v Boga, Očeta, Sina in Svetega Duha. V Bukovcih se počutijo kot doma, še posebej pa cenijo toplino in gostoljubnost, s katero so jih sosedje sprejeli medse.