Na Ptuju je danes eden od vrhuncev 65. Kurentovanja.

Ptujska mestna pustna podoba je iz leta v leto bogatejša, nekatera izložbena okna pa so prava paša za oči. Marija Čoh, ki ima prodajalno Deisi moda za modne navdušenke v Ulici heroja Lacka, je ponudbo v pustnem času dodatno obogatila.

Konec tedna se začenjajo osrednji dogodki letošnjega 65. Kurentovanja. V soboto dopoldan bo na mestnih ulicah zelo živahno, na sporedu bosta otvoritvena etno povorka s predajo oblasti princu Kurentovanja in Obarjada z dobrodelno noto.

Alenka Slavinec, slovenska in mednarodno priznana umetnica, ki ustvarja na področju fotografije, filma in vizualnih umetnosti, je zagotovo največja ambasadorka ptujske in slovenske umetnosti in kulture v mednarodnem okolju. Samo decembra lani je svoja dela postavila na ogled v Benetkah, Trstu , New Delhiju in Washingtonu. V teh dneh pa so v italijanski Gorici odprli njeno razstavo NO108 – Boris Pahor.

Kranjska Gora bo tudi letos prizorišče izjemnega smučarskega spektakla Pokal Vitranc in edinstvenega glasbenega doživetja, Največjega slovenskega Après ski, na katerem bosta nastopila tudi Groove Coverage.

Glasbena in baletna šola Karola Pahorja Ptuj je letošnji letni baletni nastop prvič preselila v Majšperk. Tamkajšnji oder v Kulturno-poslovnem centru je namreč precej večji, kar omogoča bolj dinamične plesne točke in nastop več plesalcev hkrati. Letošnja baletna predstava je znova navdušila občinstvo, okoli 100 mladih plesalcev pa je s svojim talentom, trudom in veseljem do plesa ustvarilo nepozaben večer.

Društvo kmetic občine Videm povezuje ženske različnih generacij v peki, predvsem pa ustvarjanju in druženju. Izstopa njihova vsakoletna razstava kruha na cvetno soboto in nedeljo, veliko časa in ljubezni pa namenijo tudi pletenju in kvačkanju kapic ter pletenih copatkov za novorojenčke v ptujski porodnišnici.

V galeriji Magistrat so odprli razstavo Filatelističnega društva Ptuj pod naslovom Pust in Kurentovanja v filateliji. Pripravil jo je zbiratelj Franc Golob. Na ogled so filatelistične kuverte, znamke in žigi, ki jih je založilo FD Ptuj ob posameznih Kurentovanjih, ter tudi razglednice, na katerih je kurent kot osrednji lik Kurentovanja.

V hotelu Mitra se tudi v letošnjem pustnem času dogaja veliko. Vrata so odprli nekaterim že tradicionalnim in novim dogodkom, ki so del projekta Petava in iPtuj, s katerimi krepijo zavedanje o pomenu ptujskih zakladov za lokalno in širšo mednarodno javnost. Z njimi se Ptuj nedvomno uvršča na arheološko zakladnico zgodovine človeštva.   

V minulih dneh so v vrtcih in osnovnih šolah na različne načine obeležili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Najmlajši so risali podobo Franceta Prešerna, spoznavali njegovo življenje, delo in pomen za slovensko kulturo. Na Osnovni šoli Hajdina so pripravili prav poseben dogodek z naslovom Pravljično popotovanje, ki je v šolski telovadnici zbral učence in učitelje.

Le tisti, ki živijo na tem koncu Slovenije, pust dojemajo na prav poseben način, kot peti letni čas. Takrat do izraza pridejo veselje, družabnost, pa tudi spretnosti in veščine. Prav teh morajo imeti ogromno ustvarjalci pustnih dekoracij, med katerimi je tudi Urška Kmetec, ki na Placarju iz krep papirja in drugih materialov ustvarja prave umetnine.

Suzana Čeh iz Spuhlje je pred 40 leti spletla prve gamaše za korante. Takrat se je začela njena ljubezen do rokodelstva. Poleg gamaš izdeluje tudi druge pletene in kvačkane izdelke, kot so kape, jope, odeje, šali, nogavice … Izjemno dejavna pa je tudi v lokalni skupnosti, kjer si prizadeva ohranjati rokodelske veščine in jih prenašati na mlajše generacije.

Da se dornavski cigani v pustnem času lahko ustrezno predstavijo, terja veliko priprav. Traktor, ki ga uporabljajo, je zelo star, preden se z njim podajo na povorke, je bilo treba zamenjati ogromno delov, da je vozen in varen. Letos so v celoti predelali tudi prikolico, ki služi kot kuhinja, tako da bodo njihove kulinarične specialitete še boljše. Seveda pa so za to, da se predstavijo kot pravi cigani, morali tudi kaj ukrasti oziroma kot pravijo sami, si „izposoditi“.

Vsako leto, ko se bližajo pustni dnevi, se skupina Mladi Dravsko polje iz različnih krajev Dravskega polja – Pleterje, Mihovci, Lovrenc, Rače, Slivnica, Marjeta … – poveže v ustvarjalnem duhu in pripravi svoje pustne maske. Letos jih čaka prav poseben izziv, saj bodo prvič sodelovali tudi na velikem ptujskem karnevalu.

Na začetku vsakega novega leta v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj že tradicionalno gostijo potopisno predavanje. Letos ni bilo nič drugače, 30. januarja so gostili filozofa, esejista, filmarja in potopisca Aljoša Toplaka iz Markovcev, ki je s predavanjem pod naslovom Dežela, ki je prepovedala ples, popeljal v deželo, ki ni tako pogosta na seznamu popotniških potovanj, Iran.

V petek je v mariborskem Mariboxu potekala štajerska premiera kratkega filma Dejan Zavec, 13. runda, ki je premiero doživela na Festivalu slovenskega filma oktobra lani v Portorožu. Občinstvo je 13-minutni film sprejelo z velikim odobravanjem, večina se jih strinja, da ima film veliko sporočilno vrednost. Obeta se nadaljevanje zgodbe, krona bo celovečerni igrani film.

Pesnik David Bedrač je iz svojega bogatega večdesetletnega pesniškega opusa v najnovejši pesniški zbirki pod naslovom Steza prijaznih besed objavil izbor 55 pesmi iz nabora okrog 200 pesmi, z izjemno izraznimi, liričnimi, hudomušnimi in prijaznimi ilustracijami Maše Kozjek, s katero sodeluje že drugič.

V dravskem stolpu, ki so ga leta 1992 poimenovali po slikarju Francetu, bodo tudi letos postavili več razstav. Na prvi letošnji razstavi Portreti umetnikov pa se samostojno predstavlja ptujski umetniški samouk Ljuban Cenčič.

Književni deli 33-letnega pisatelja Davida Zupančiča, sicer zdravnika infektologa, sta zelo priljubljeni tudi med bralci v Spodnjem Podravju. Njegovi uspešnici Življenje v sivi coni: prizori iz življenja mladega zdravnika ter Znanost mirnega življenja sta med literaturo za odrasle največkrat izposojeni knjigi lanskega leta v ptujski in ormoški knjižnici. Bralci obeh knjižnic so zelo radi posegli še po romanih Urške Klakočar Zupančič Sibilina sodba in Gretin greh.

V Domu kulture Ormož je bila v četrtek zvečer osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so podelili tudi dve plaketi Ksavra Meška.