KD Ernest Golob - Peter

Društveni kinematograf v Sveti Trojici ima bogato zgodovino, ki sega v povojna leta. Čeprav šolska kronika navaja, da je bila prva filmska predstava v kraju predvajana na prenosnem projektorju že 31. avgusta 1947 ob otvoritvi elektrifikacije, se za pravi rojstni dan kinematografa šteje 8. avgust 1955.

»Takrat je bil ob obnovi zadružnega doma slavnostno odprt poseben kinoprostor z novim Iskrinim kinoprojektorjem – prvim v tem delu Slovenskih goric. Otvoritev je opravil republiški poslanec Zoran Polič. Prva kinopredstava v okviru društva in z lastnim projektorjem je bila slovenski film Svet na Kajžarju. To predstavo je odvrtel Zdenko Neuvirt kot prvi kinooperater društva,« iz zapisane zgodovine kinematografa povzema Drago Lipič, predsednik Kulturnega društva Ernest Golob - Peter in Zveze kulturnih društev Slovenskih goric.

V prvih letih so bile redne kinopredstave omejene na nedeljske večere. Pomemben premik se je zgodil leta 1964, ko so uvedli še popoldansko nedeljsko predstavo, kar je mladini do 18 let omogočilo obisk kina, saj po 20. uri takrat niso smeli obiskovati prireditev.

Leta 1983 uvedli teden domačega filma, leta 1990 konec rednih projekcij

Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so pomenila zlato obdobje društvenih kinematografov. Obisk je bil izjemen, kar je leta 1970 privedlo do ustanovitve Vseslovenskega združenja društvenih kinematografov Slovenije. Gradiški kinematograf je pri tem odigral vidno vlogo, saj je jeseni istega leta gostil tridnevno delovno srečanje, na katerem so sprejeli program delovanja združenja, ki je nato delovalo le tri leta.

Zaradi velikega zanimanja so leta 1971 uvedli še sobotno večerno predstavo, a že v drugi polovici sedemdesetih let se je začel kazati upad obiska, kar je vodilo v zmanjšanje števila predstav. Leta 1982 je prenehal delovati kinematograf lenarškega kulturnega društva, gradiško društvo pa je dve leti pozneje prevzelo izvajanje kinopredstav tudi v Lenartu.

Pomemben mejnik predstavlja tudi uvedba tedna domačega filma leta 1983. V štirih izvedbah do leta 1986 so v Gradišču, Lenartu in Voličini predvajali 16 slovenskih filmov na kar 144 predstavah, kar je bil za tisti čas izjemen kulturni dosežek.

Leto 1990 je nato prineslo konec rednih tedenskih projekcij, saj so v Sloveniji od 34 delujočih društvenih kinematografov ostali le še trije. Kljub temu dejavnost v Sveti Trojici ni povsem zamrla.

Priložnostne projekcije in zlasti poletni program Kino pod zvezdami ob Trojiškem jezeru so v zadnjih 15 letih ohranili stik kraja s filmsko umetnostjo in omogočili, da danes društveni kinematograf še vedno živi – kot ljubiteljska, prostovoljna dejavnost znotraj kulturnega društva.

Na slovesnosti ob jubileju so posebne zahvale v obliki skulpture filmskega koluta prejeli društveni kinooperaterji Slavko Štefanec, Franc Maguša, Ivan Klobučar, Marjan Toš, Zdravko Vračko, Drago Maguša, Bojan Lipič, Mladen Polič in Drago Lipič ter prodajalke vstopnic Marija Škerget, Ivanka Rauter, Darinka Felc, Marija Drumlič, Irma Rojko in Jelka Lorber.