Je lahko komarček nova priložnost za kmete?
Nizke odkupne cene pšenice in koruze, vse pogostejše suše ter vse bolj nepredvidljivo vreme marsikaterega kmeta silijo v razmislek, ali so tradicionalne poljščine še vedno najboljša izbira.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko se številni pridelovalci spopadajo z vse nižjo donosnostjo, se ponekod že ozirajo po alternativnih kulturah z višjo dodano vrednostjo. Eden zanimivih primerov prihaja iz sosednje Hrvaške, kjer vse več kmetov stavi na navadni komarček.
Navadni komarček, aromatična in zdravilna rastlina, ki jo poznamo predvsem kot sestavino čajev, na Hrvaškem postaja prava poljedelska uspešnica. Zaradi velikega povpraševanja po semenih za farmacevtsko in živilsko industrijo se vse več pridelovalcev odloča, da njive, na katerih sta nekoč rasli pšenica in koruza, namenijo tej kulturi.
Komarček je sicer večletna rastlina, ki po setvi na istem zemljišču uspeva več let. Po žetvi jo zgolj zmulčijo, naslednje leto pa ponovno požene. Žetev poteka s kombajni konec poletja, ko dozorijo semena. Pridelovalci poudarjajo predvsem nizke stroške pridelave. Rastlina ne potrebuje gnojenja in škropljenja. Zaradi globokega koreninskega sistema dobro prenaša tudi sušna obdobja, ki so v zadnjih letih vse pogostejša.
Pridelek znaša od ene do dveh ton na hektar, odkupna cena pa okoli 2,5 evra za kilogram, prihodki na hektar lahko dosežejo od 2.000 do 3.000 evrov. Za primerjavo: kilogram pšenice v Sloveniji letos dosega od 16 do 23 centov, stroški pridelave pa so visoki. Mnogi pridelovalci žit zato ob koncu sezone ugotavljajo, da dobička skoraj ni, nekateri pa poslujejo celo z izgubo.
Evropa potrebuje bistveno več navadnega koromača
Po ocenah hrvaških kmetovalcev je povpraševanje po komarčku veliko večje od trenutne ponudbe. Pridelek odkupujejo predvsem podjetja iz Nemčije in drugih evropskih držav za proizvodnjo čajev in drugih zeliščnih izdelkov. Pridelovalci ob tem poudarjajo, da ima država zaradi velikega števila sončnih dni in ugodnega podnebja odlične pogoje za pridelavo te rastline, ki v številnih drugih evropskih državah ne uspeva tako dobro.
Poleg komarčka vse več pridelovalcev vlaga tudi v druge zdravilne rastline, kot sta kamilica in bob za proizvodnjo moke. Velik del pridelka izvažajo po Evropi, nekateri pridelovalci pa so se že uspešno prebili na ameriški trg.
V Sloveniji komarček pridelujejo le redki
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
