P. Milan Kos začenja še eno obdobje provincialnega ministra. To delo je v preteklih mandatih že dodobra spoznal, a je kljub temu izziv. Novo ministrovanje prevzema v zelo turbulentnih časih, ne samo zaradi zdravstvene krize, temveč tudi svojevrstne družbene krize, ki se je v obdobju koronavirusa še poglobila. Zdi se, da ni več nobenih vrednot, spoštovanja, da so svet preželi sami negativizmi. Kako se sploh v tem času veseliti življenja in vsega, kar to prinaša? Kakšni so njegovi občutki v tem trenutku in kaj želi sporočiti ljudem?

Predpustni čas je prav gotovo eden izmed primernejših za obisk etnološke zbirke pustnih šeg in navad ter tradicionalnih pustnih likov. Slednja je bila pred osmimi leti postavljena v občinski stavbi v Markovcih. Zasnoval in postavil jo je domačin Matjaž Mlinarič, sicer etnolog in kulturni antropolog ter član Etnološkega društva Markovci. Z veseljem se je odzval prošnji, da me pobliže seznani z vsebino zbirke, predvsem pa me je zanimalo, kaj dejansko pomeni njena vizualizacija.

Konec lanskega leta je Zdenka Golub iz Podlehnika izdala svojo tretjo slikanico Maretovi medenjaki pri Slomškovi založbi. Gre za broširano izdajo, ki jo lahko v roke vzamejo prav vse generacije. Slikanice so namreč primerne tako za mlajše kot starejše bralce.

Na odrskih deskah ptujskega gledališča je v minulih dneh svoje baletne dosežke predstavilo 80 mladih baletnih plesalcev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj (78 punc in dva fanta). Učenci različnih starosti, ki tedensko obiskujejo ure baleta, so pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc pripravili predstavo Hrestač.

Čeprav so tradicionalne pustne povorke zaradi epidemije odpovedane že drugo leto zapored, pa pust ni. Marsikje se bodo tako navkljub odpovedanim povorkam v lastni režiji sprehodile maske, kot je slišati, tudi v Ormožu.

»Mož, ki sicer ob petkovih dopoldnevih redno zahaja na tržnico, saj sem jaz v službi, že zelo težko hodi in mu obisk tržnice predstavlja velik napor. Tako da sem zelo vesela popoldanskega termina. Še bolj pa bi bila zadovoljna, če bi bila tudi ob sredinih popoldnevih tako pesta ponudba, kot je ob petkih. Na tržnici sicer redno kupujemo zelenjavo, piškote, kruh, občasno piščančje meso in podobno, pogrešam pa, da v zimskem času nihče ne ponuja kislega zelja in repe,« pove Tatjana Majdič, obiskovalka ormoške tržnice na nov tržni dan, sredin popoldan.

Zaradi velikega števila okuženih delavcev in karanten so konec februarja, na vrhuncu petega vala, iz Doma upokojencev Ptuj za pomoč zaprosili upokojene sodelavke in prostovoljce. Ptujsko območno združenje (OZ) Rdečega križa je v pičlih dveh dneh zagotovilo deset prostovoljcev. "Ko te pokličejo, da nekdo potrebuje tvojo pomoč, ne razmišljaš, ali boš šel ali ne. S tem, da si pripravljen pomagati, se enostavno rodiš. Na ta način narediš nekaj za druge, a veliko tudi zase," pravi ena izmed prostovoljk.

Čeprav se v družbi veliko govori, kako pomembna je spletna varnost, s(m)o uporabniki spleta še vedno preveč lahkomiselni, naivni ali površni. Nevarnosti, ki nam preti z vstopom v virtualni svet, se glede na vse pogostejše kibernetske napade in s tem nastalo škodo očitno ne zavedamo dovolj.

Čeprav na prvi pogled deluje, kot da ptujska lokalna politika igra precej uigrano in sinhrono, se v ozadju že kujejo načrti za jesenske lokalne volitve. Že nekaj mesecev so precej glasne špekulacije, kdo bi lahko bili potencialni kandidati za župansko funkcijo. Nekateri med njimi so potrdili, da so na kandidatnih listah, drugi zavrnili, tretji so neodločeni oziroma odvisni od drugih razpletov.

V minulem tednu je potekala seja sveta Vrtca Ptuj, na kateri so člani sveta izbrali novo ravnateljico. Pri glasovanju so v celoti sledili mnenju lokalne skupnosti, vzgojiteljskega zbora in sveta staršev, ki so v veliki večini podprli kandidatko Matejo Lobenwein, sicer vzgojiteljico in vodjo enote Vijolica v ptujskem vrtcu.

Vpisi v prve razrede osnovnih šol so v teku. Od gravitacijskega okoliša oziroma naslova bivanja je odvisno, v katero šolo naj bi se otrok vpisal. Svetnik Milan Klemenc je na zadnji seji izpostavil nujnost sprememb na tem področju: »Od 2019 do danes kar se tiče šolskih okolišev, nismo naredili popolnoma nič. Žalostno je to, da otroci skozi okno gledajo eno, morajo pa v drugo šolo, ker nam v štirih letih ni uspelo ničesar narediti.« Pri svetniških kolegih podpore pri tej ideji ni doživel, prej obratno, nekateri so izrazili bojazen, da bi spremembe zadeve še poslabšale.

Občina Majšperk je ena izmed redkih občin, ki svojim krajanom še nudi možnost izbire govornika na pogrebih. Svojci pokojnega lahko izbirajo samo med tistimi govorniki, s katerimi ima občina sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Prav tako za plačilo poslovilnega govora poskrbi občina, in sicer v višini 65 evrov neto na govor.

Na pustni razstavi v hotelu Primus na Ptuju sta na ogled zgodba o kurentu na razglednicah, ki jo je pripravil zbiratelj ptujskih razglednic in filatelist Franc Golob, ter osebnih pustnih znamk ptujskih filatelistov pod vodstvom Petra Krefta.

Lani oktobra so gradbeni delavci odstranili razpadajoče stopnice, ki vodijo od Trojiškega trga do romarske cerkve Svete Trojice, in začeli graditi nove, zima pa je dela začasno ustavila.

Občina Dornava je imela že v lanskem letu v načrtu obnovo ceste Slomi–Polenšak v dolžini 1,4 kilometra. Ker se je po besedah župana Janka Merca zatikalo pri urejanju odmer za lastništvo ceste, so dela preložili v letošnje leto.

»To, kar se sedaj dogaja, je višek vsega. Ne pomnim, kdaj so bili ljudje tako brezobrazni, da bi v zabojnik na pokopališče vozili vse mogoče odpadke, od celih vreč mešanih komunalnih odpadkov do gradbenega materiala in salonitnih plošč, celo svinjskih kož,« je zgrožen predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč.

Potem ko je občina Markovci ostala brez koncesije za gradnjo doma starostnikov, so se odločili za tožbo zoper Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Slednje je namreč njihovo vlogo zavrnilo z obrazložitvijo, da le-ta ni v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) si že dlje časa prizadeva za ustrezno zvišanje plač vsem zaposlenim v vrtcih, šolah in fakultetah. Med drugim zahtevajo plačilo dodatnih delovnih obremenitev v času epidemije. Ker so naleteli na gluha ušesa šolskega ministrstva, so napovedali splošno stavko, ki jo je podprlo 37.248 članov sindikata. Med njimi tudi večina v Podravju. Kar pa je očitno precej v nasprotju z javnim mnenjem - velika večina ljudi stavke šolnikov namreč ne podpira.

V Ormožu kot edini spodnjepodravski občini kljub mnenju Ministrstva za javno upravo, da je sklicevanje sej občinskega sveta na daljavo v času, ko več ni razglašena epidemija, nezakonito, nadaljujejo sklicevanje sej na tovrsten način.

Plače zaposlenih v javnem sektorju so te dni ponovno aktualna tema. Povprečna izračunana bruto plača v javni upravi po začasnih podatkih za november znaša 2.181 evrov. Res pa je, da je to golo povprečje številk. Najvišje povprečne bruto plače se gibajo okoli pet tisočakov, prejemajo jih predsednik države in ministri, najnižje pri tehničnem, administrativnem in podpornem kadru (plačna skupina J) so od 1.200 do 1.900 evrov bruto.