Slovenske kmetije so na letošnje ocenjevanje za Dobrote slovenskih kmetij v 15 kategorijah prijavile 980 izdelkov.

Muzeji in knjižnice so se v času epidemije nekajkrat odpirali in zapirali. Kinematografi in gledališča letos svojih vrat do minulega ponedeljka niso smeli odpreti niti za en dan. Nato jih je čez noč presenetila možnost odpiranja pod pogojem, da je lahko na prizorišču le en gledalec na vsakih 30 m2 prostora. Vsak dogodek pa bi morali po nekaterih interpretacijah pet dni pred začetkom tudi prijaviti. Pod takšnimi pogoji realno še ne morejo ponovno zagnati programa. Vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič pravi, da je to katastrofa: »Največja škoda bo nastala pri najmlajših, saj cela generacija že mesece ni deležna zgodnje kulturne vzgoje.«

V družbi Golf invest, d. o. o., se še vedno trudijo, da bi igrišče za golf obdržali pri življenju, četudi jim je lansko poslovanje prineslo izgubo v višini 75.000 evrov. Svoje je doprinesla koronakriza, še bolj pa zvišani zneski za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Lansko leto je strošek nadomestila narasel že na okrog 50.000 evrov. K zvišanju zneska je prispevala tudi občina Hajdina z novim odlokom, v katerem so drugače opredelili nekatera zemljišča, med drugim tudi zemljišče, na katerem je igrišče za golf, ki je sicer površina za športno dejavnost, a je namenjena trženju.

Ormoški policisti so včeraj pri 52-letniku na območju občine Ormož med hišno preiskavo zasegli zajetno zbirko orožja.

Ptujska občina je objavila razpis, namenjen za pomoč malemu gospodarstvu za blaženje posledic epidemije. Lani se je prijavilo 295 podjetnikov. Samo 41 je bilo zavrnjenih, vsi drugi so prejeli denarno pomoč, a v različnih zneskih. Nekateri pavšalno, v višini 75 evrov, drugi upravičene stroške, ki so se močno razlikovali: od 19 pa vse do 1.600 evrov.

Vsak državljan Republike Slovenije je bil konec lanskega leta dolžan že 19.247 evrov, do konca tega leta pa bo njegov dolg prvič v 30-letni zgodovini presegel 20 tisočakov.

Starši se v času epidemije pogosteje soočajo z dilemo, kdo bo varoval njihove otroke, ko morata tako mati kot oče na delo. Šole in javni vrtci so namreč v zadnjem letu večkrat zaprli svoja vrata. Ob zadnjem zapiranju države so sicer nujno varstvo organizirali, vendar so ga lahko koristili samo zaposleni v zdravstvu, šolstvu, policiji in kritični infrastrukturi. V večini industrijskih podjetij je delo potekalo nemoteno, starši pa so bili prepuščeni sami sebi. Ena izmed možnih rešitev bi lahko bila tudi možnost varstva v prostorih podjetij. Slednje svojim zaposlenim že več let omogoča podjetje Lek, v katerem deluje enota javnega Vrtca Najdihojca.

Ko je vlada s protikoronskimi paketi samozaposlenim, podjetnikom in kmetom ponudila finančno pomoč pri lajšanju posledic epidemije, je bilo kar nekaj takih, ki za mesečni temeljni dohodek niso zaprosili, saj so se bali, da bodo morali na koncu prejeta sredstva vračati.

Visoka šola Ptuj ima že nekaj časa nemajhne težave s financiranjem. Število izrednih študentov se zmanjšuje, donacij ni veliko, letos pa so se znižala še sredstva od ustanovitelja, Mestne občine (MO) Ptuj. Zato so že začeli iskati potencialne partnerje iz gospodarstva, ki bi bili pripravljeni delovanje šole finančno podpreti.

Gradnja regionalnih kolesarskih povezav – »kolesark« v občini Markovci bo številnim občanom zmanjšala kakovost bivanja in najverjetneje tudi vrednost njihove nepremičnine. Tako zatrjuje vsaj sedem vaščanov Borovcev, ki najverjetneje ne bodo podpisali pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice na njihovih zemljiščih. To posledično pomeni, da jih bo morala občina razlastiti. Občinski svetniki so na zadnji seji že potrdili sklep, ki omogoča razlastitev lastnikov. Ob tem je župan Milan Gabrovec svetnikom sicer predstavil, da so z večino pritožnikov našli skupni dogovor, vendar slednji zatrjujejo ravno nasprotno: »O tem sploh ni bilo govora, pogodb do danes ni podpisal nobeden izmed nas.«

Medtem ko svet občine Markovci ni soglašal s predlogom novih, precej višjih cen ravnanja s komunalnimi odpadki, so ga hajdinski svetniki kar potrdili. Kar pa ne pomeni, da bodo Hajdinčani tudi plačevali dražje smeti. Vsaj za zdaj še ne. Sklenili so namreč, da bodo počakali z realizacijo sklepa, dokler vse štiri občine, za katere Komunalno podjetje (KP) Ptuj opravlja to storitev, ne potrdijo elaborata in novih cen.

V Cerkvenjaku so odlok o odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo nazadnje spreminjali pred petimi leti.

Vlada RS je 21. aprila končno imenovala svoje predstavnike v svet Doma upokojencev Ptuj. Po pričakovanjih so trije člani, ki so bili imenovani že lani jeseni, nespremenjeni, le dva predstavnika države sta nova.

Zveza za tehnično kulturo Slovenije je objavila rezultate 35. državnega tekmovanja iz logike za osnovnošolce in dijake. Gre za eno najbolj množičnih tekmovanj iz znanja v Sloveniji. Pri Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, organizatorju tekmovanja, so nadvse zadovoljni, da je kljub epidemiji in zaprtju šol v tem šolskem letu sodelovalo več kot 29.000 tekmovalcev, več kot 25.000 učenk in učencev iz 397 osnovnih šol ter več kot 4.000 dijakov iz 87 srednjih šol.

Po skoraj desetih letih priprav na gradnjo centralne čistilne naprave si lahko v Lenartu oddahnejo, saj jim je slednjič uspelo zagotoviti sredstva za izvedbo tega okoljsko nujnega projekta v občini.

V Miheličevi galeriji na Ptuju so 23. aprila odprli pregledno razstavo akademske slikarke in mag. likovne umetnosti Klementine Golija.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so svetovni dan knjige in avtorskih pravic počastili z domoznanskim večerom, na katerem je sodelovala pisateljica in pesnica, avtorica knjige Prleška düša, Helena Srnec iz Središča ob Dravi. Z njo se je o Prlekiji in Prlekih pogovarjala Mira Petrovič, vodja domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.

Že nekaj časa cepljenje proti koronavirusu Zdravstveni dom Ptuj izvaja v domu krajanov na Bregu. Posledično je Zadružni trg povsem nabit z nepravilno parkiranimi vozili. Ta so praktično povsod: pred stanovanjskimi in poslovnimi objekti, na pločniku, mnoga pa kar na cesti. Redarji so zadeve doslej večinoma reševali z izdajanjem opozoril, od prejšnjega tedna naprej pa pišejo globe. Kot pravi vodja ptujskih redarjev Robert Brkič, je namreč stanje postalo nevzdržno, nekateri kršitelji pa zelo nesramni. Če bi se vsi držali na minuto točno določenega termina, gneče bojda sploh ne bi bilo.

Kljub poplavi (relativno) poceni industrijskih proizvodov ustvarjalke ročnih del s svojo predanostjo in drugačnostjo zmeraj najdejo pot do strank, ki iščejo kakovost in cenijo unikatne izdelke. Med oblikovalkami, ki si svojo pot utirajo s svetlobno hitrostjo, je tudi Maja Harb. 20-letna Ptujčanka je modni svet navdušila s posebnimi torbicami. Zraven lepega dizajna njene izdelke odlikuje tudi skrb za okolje.

Občina Cirkulane namerava letos sanirati obsežni plaz v naselju Gradišča. Vrednost del bo okoli 800.000 evrov, te dni bodo predvidoma izbrali izvajalca sanacije.