Kdo bo sploh kazensko odgovarjal za eno največjih okoljskih afer pri nas? In zakaj ima milijonski dobiček posrednik, ki bi moral poskrbeti za komunalno blato, a je to končalo v gozdu v Hočah?
Moč humanosti, dobrodelnosti, srčnosti se je v kovidnih časih še okrepila. To dokazuje tudi odziv na že 17. tradicionalno Obarjado, največji Lions dogodek na prostem. Čeprav bo že drugo leto zapored potekala drugače, ob upoštevanju epidemioloških razmer, se je odzvalo kar 26 ekip, ki so donirale sredstva za pomoč ljudem v stiski, kot tudi nekateri drugi donatorji oz. sponzorji.
Na ekoloških otokih na širšem Ormoškem še vedno vlada nevzdržno stanje. Zraven zabojnikov se najde marsikaj, od televizorjev, embalaže do celih vrečk mešanih komunalnih odpadkov.
Namera vlade o dvigu plač zdravnikom je v javnem sektorju sprožila domino učinek. Če se bodo plače zvišale eni skupini, potem naj se vsem v javnem sektorju, glasno vztrajajo sindikati, ki zahtevajo dvig plač za šest plačnih razredov, v odstotkih to pomeni povprečno 24-odstotno zvišanje. Na ministrstvu za javno upravo so izračunali, da bi takšen dvig plač na letni ravni zahteval dodatnih 1,5 milijarde evrov.
Po petem marcu v Ulici heroja Lacka na Ptuju po ugodnih cenah ne bo več mogoče kupiti kakovostne modne in športne obutve Alpine ter nekaterih drugih blagovnih znamk v ponudbi te trgovine. Sicer je Alpina imela prodajalno v mestnem jedru več kot 60 let. Ponudba v starem mestnem jedru bo s tem še siromašnejša, število praznih lokalov, ki jih sicer sedaj zakrivajo pustne in druge slike, pa še večje.
Za delovanje ptujskega zavetišča za brezdomce – Kamre je bilo od ustanovitve v letu 2018 do danes namenjenih nekaj manj kot 400.000 evrov, od tega je slabo polovico sredstev prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Občine Spodnjega Podravja (največ MO Ptuj) so v teh letih sofinancirale program v višini 154.000 evrov, preostanek je z naslova drugih virov financiranja. Ker večina občin Spodnjega Podravja programa ni finančno podprla, se je zavetišče v lanskem letu preoblikovalo v namestitveni center, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti veliko cenejša oblika delovanja, predvsem zaradi manjšega števila zaposlenih. Je pa po drugi strani res, da je program glede na prejšnja leta okrnjen, zato država zanj namenja manj sredstev.
Zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha in v Interi se zavedajo, kako pomemben je prav vsak sodelavec. To zavedanje je tudi eden izmed glavnih razlogov, da se je ptujsko podjetje ponovno uvrstilo med finaliste za naj zaposlovalca v državi.
Projektu PONI, ki spodbuja podjetništvo, se je lansko leto priključil tudi Ptuj. Doslej si je usmeritve in pomoč pri uresničevanju podjetniške ideje na ZRS Bistra Ptuj pridobilo 18 udeležencev. Nekaj jih je že odprlo svoja podjetja, njihove dejavnosti so zelo raznolike: od svetovanj, terapij, masaže, grafičnega oblikovanja in priprave PR-člankov do pasje šole, prenočišč, predelave veganske hrane ...
Medtem ko smo v predpustnem času vsakič ob obisku prodajalne Štamberger v Središču ob Dravi, ki je daleč naokoli poznana po obsežnem pustnem programu (tudi iz lastne proizvodnje), naleteli na številne stranke, ki so vneto iskale in usklajevale čim bolj dovršeno pustno podobo, je bila tokratna slika povsem drugačna.
Luka Pongrac, učenec 2. b-razreda OŠ Olge Meglič na Ptuju, je svojega prvega kurenta narisal že zelo zgodaj.
V Salonu umetnosti je na ogled raztava Skrita mestna dvorišča. Razvoj srednjeveškega Ptuja. Arheološke raziskave na Stari steklarski na Ptuju.
Tudi iz Miklavža pri Ormožu, natančneje iz Zasavcev, prihaja zgodba vaščanke Klavdije Topolinjak, ki se je pridružila izjemnemu projektu Slovenija kvačka. V več kot 120 urah dela, 1,2 kg porabljene volne in precej vloženega truda je začetnica skvačkala precej zahteven ormoški občinski grb.
„Sem enaindvajsetletna Ptujčanka, željna novega znanja, izkušenj in priložnosti, študentka tretjega letnika Pravne fakultete v Mariboru. Razmišljam tudi o magistrskem študiju, morda v smeri menedžmenta, “ je povedala Blažka Hojak Šalamun.
Med nekaterimi Ormožani je slišati precej negodovanja v zvezi s prestavitvijo table naselja Pavlovci ter početjem policistov, ki izza roba naselja zadnji čas na veliko merijo hitrost.
V Lenartu so se že leta 2018 pridružili akciji Slovenske turistične organizacije Zelena shema slovenskega turizma, v okviru katere deluje znamka Slovenia Green.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili spletni dogodek, na katerem so gostili ilustratorja Patrika Komljenovića iz Kidričevega, avtorja sodobnega stripa o povodnem možu Franceta Prešerna, ki si ga je mogoče ogledati tudi na razstavi v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj do 24. februarja.
V večnamenski dvorani v Žetalah so letos na poseben način obeležili slovenski kulturni praznik. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer že drugo leto zapored niso organizirali tradicionalne proslave. So pa v manjšem številu nastopajočih in obiskovalcev pripravili odprtje fotografske razstave in svečano predajo kvačkanega grba občine.
Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj je v zadnjih letih izvedla več odmevnejših projektov. Izjemno aktivni so tudi na mednarodnem področju. Prav tako vsako šolsko leto uvajajo novosti na strokovnih področjih izobraževalnega dela z otroki s posebnimi potrebami.
V Talumu so v začetku meseca pod sloganom Praktični prikaz poklicev izvedli informativni dan za bodoče dijake. Zaradi epidemije koronavirusa je bil tudi letošnji dogodek v virtualni različici. V video predstavitvi so prikazali delo livarjev ter sodelavcev na elektro področju in področju strojništva.
V občini Lenart so se pridružili državni zavezi iz Operativnega programa ohranjanja kakovosti zunanjega zraka.
