V ponedeljek so se ukrepi sprostili do te mere, da bi bila izvedba karnevalske povorke in večine drugih dogodkov v sklopu Kurentovanja možna. Na Zavodu za turizem Ptuj sicer pravijo, da so ukrepi sprejeti nekoliko prepozno, da bi bilo vse to (v njihovi organizaciji) izvedljivo. So se pa na to možnost pripravili zasebniki: v petek in soboto bo v dvorani Sava Campus pester glasbeni program.

Četudi je Obarjada, največji dobrodelni slovenski Lions dogodek na prostem, že drugo letos zapored potekala pod posebnimi pogoji, je bila uspešna. Spisalo se je še eno uspešno poglavje ptujskega Lions kluba, ki na Ptujskem že 22 let pomaga pri reševanju najrazličnejših stisk ljudi. 17. Obarjada pa je bila še prav posebna, zbrala je rekordno število ekip, skupaj 26, ki so donirale, rekordna pa je bila tudi vsota denarja, ki so jo zbrali. Že pred delitvijo dobrodelnih obrokov obare, ki so jo skuhali v restavraciji Pan v Kidričevem, je predsednik Lions kluba Ptuj Igor Kolar oznanil, da so skupaj letos zbrali kar 18.800 evrov.

Petnajst let po končani obnovi gledališke stavbe preddverje dvorane ponovno krasi spominska plošča v spomin igralcem, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno. Ponovno so jo namestili na letošnji Prešernov dan. Prvotna iz leta 1948 se je namreč med obnovo izgubila oz. se je za njo izgubila vsaka sled.

Prometna varnost na območju mestne občine (MO) Ptuj se je lani v primerjavi z letom prej poslabšala, kažejo podatki, zbrani v poročilu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj. Zgodila se je prometna nesreča s smrtnim izidom, več je bilo telesno poškodovanih.

Na kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so pristojno ministrstvo znova pozvali k uvedbi obveznega elektronskega sledenja toka količin mesa in porekla v celotni verigi vrednosti.

V župniji sv. Jurija so se resno lotili projekta urejanja mestnega stolpa kot razglednega stolpa. Čas obnove se vse bolj približuje, je povedal p. Andrej Feguš. V prvi fazi bodo obnovili stopnice in uredili uro, omogočili dostop do zvonika, predvsem do ure, nato še do razgledne točke.

Andraška društva imajo do 28. februarja čas za kandidaturo za pridobitev sredstev, s pomočjo katerih bodo izvajala začrtane programe v letošnjem letu.

Tudi ormoška gimnazija je tako kot večina šol po državi minuli konec tedna za bodoče dijake svoja vrata odprla virtualno. Po zanimanju sodeč gre tudi v novem šolskem letu pričakovati polno zasedene oddelke.

Vseslovenski megalomanski kvačkarski izziv za Guinnessovo knjigo rekordov se je začel februarja lani v okviru facebook skupine, je povedala pobudnica in njegova gonilna Jadranka Smiljič, ki se je za svoj 40. rojstni dan že vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Skupaj z Anito Kac sta se izkazali v maratonu nepretrganega kvačkanja. Odziv za novi projekt, da bi skvačkali 212 grbov slovenskih občin, je bil izjemen. Na koncu je 212 kvačkarjev, 211 kvačkaric in en kvačkar, izziv sprejelo in do 28. januarja letos skvačkalo vse grbe slovenskih občin.

Skupina treh ormoških devetošolcev se je domislila prav posebne kolesarske čelade, ki jo lahko neštetokrat porišete po svojih željah. Za domiselno podjetniško idejo je izdelala poslovni model in navdušila komisijo.

Prvič, odkar obstaja ptujska občina, so lani občani lahko del proračunskih sredstev razporedili po svoje. Zdaj temu namenjajo še nekaj več denarja, in sicer 175.000 evrov. Že izglasovani lanskoletni projekti in investicije pa se bodo kmalu začele izvajati.

Občina Podlehnik ima sprejeta proračuna za letos in prihodnje leto. Svetniki so na zadnji seji soglasno potrdili njuno vsebino. Proračun za leto 2022 je izjemno investicijsko naravnan, saj bo več kot polovica sredstev namenjenih za investicije. Pomislekov navzočih ni bilo, saj gre za največji proračun v zgodovini občine.

Občina Videm se pripravlja na začetek gradnje nadzidka pri Vrtcu Videm. Projekt je ocenjena na dva milijona evrov, investicijsko dokumentacijo bodo občinski svetniki potrjevali na torkovi seji.

Slovenski kmetje so lani redili približno 216.000 prašičev, kar je 14.000 živali ali šest odstotkov manj kot predlani. Čeprav še veljamo za narod, ki poje največ prašičjega mesa, pa je domača reja v krizi. Ta se vleče že leta, domačega prašičjega mesa pa je vse manj.

Bratje Slovenske minoritske province sv. Jožefa smo od 6. do 10. februarja 2022 v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju obhajali prvi del 16. rednega provincialnega kapitlja, ki ga je vodil 120. generalni minister po sv. Frančišku, p. Carlos Alberto Trovarelli, ki izhaja iz Argentine in je po mami tudi slovenskih korenin. Devetega februarja je bil izvoljen novi provincialni minister p. Milan Kos. Mašniško posvečenje je prejel leta 1990. Službo provincialnega ministra pa je opravljal že v letih 2006 do 2018.

Zaradi divjega odlagališča odpadnih gum in druge navlake v občinski gramoznici v Kidričevem je Sloveniji pretila kazen organov Evropske unije. Država se je lotila sanacije in jo uspešno končala, vse skupaj pa so plačali davkoplačevalci – vrtoglavih deset milijonov evrov.

Letošnje Kurentovanje bi moralo biti le spletno, a da pustnega veselja ljudem v naših krajih ni mogoče vzeti, je jasno že desetletja.

V prejšnjem tržnem letu, 2020/2021, so slovenski vinarji pridelali dobrih 725.000 hektolitrov vina.

Po podatkih statističnega urada so slovenski kmetje jeseni s krušnimi in krmnimi žiti posejali 59.351 hektarjev njiv, kar pomeni dva odstotka ali 1.328 hektarjev več kot leta 2020.

Gradnja daljnovoda od Dravskega polja čez Prlekijo in Prekmurje do meje z Madžarsko se terminsko zamika. Namesto marca jo bodo predvidoma končali junija, so sporočili z Elesa, ki je investitor dobrih 150 milijonov evrov težkega projekta.