Vpogled v »podzemlje« po izpraznitvi ribnika Ljudski vrt je razkril izjemno zanimiva odkritja. Le deset centimetrov pod gladino vode so arheologi odkrili 30 žganih grobov ter posebne keramične žarne posode v obliki templja. Gradbena dela tečejo nemoteno, z njimi bodo kmalu zaključili, nato pa se bodo lotili urejanja krajine, ki bo prav tako dobila novo podobo.

Ptujčanka Alenka Slavinec, vsestranska umetnica in svetovljanka, fotografinja in filmska producentka, je avtorica razstave Zlata doba Ljubljana Festivala (2013–2022), ki je pospremila otvoritveno dogajanje 70. Festivala Ljubljana.

Sredina julija je na Polenšaku v občini Dornava tradicionalno rezervirana za praznik žetve ter razstavo kruha in pogač. Gre za dogodek z 59-letno tradicijo.

Novi roman Maje Horvat, pisateljice, novinarke, piarovke in avtorice, nosi naslov Egejski veter. V bistvu gre za sodoben zgodovinsko-ljubezenski roman, v katerem se prepletata dve zgodbi, ki se odvijata na grškem otoku Kos, kjer je avtorica pred leti dobila idejo za zgodbo svojega četrtega romana. Ena sega daleč v zgodovino, v 15. stoletje, druga pa nas popelje v današnji čas.

Natalija Pavlič iz Podgorja pri Kamniku je javnosti pred kratkim predstavila svojo peto knjigo s pomenljivim naslovom Ženske v ogledalu, ki je izšla deset let po prvi knjigi. V pandemičnem času je izšlo njeno četrto delo Kava s smetano. Pred tem pa so knjigoljubci lahko prebrali že tri njene knjige: Pasti zaznave, Tekaški dnevi čisto navadne gospodinje in Pasjeslovje po domače.

Vinska trta je tam, kjer ni bilo toče, v zelo dobrem stanju in obeta količinsko bogat letnik. Tudi suša vinogradnikom zaenkrat ne povzroča preglavic. »Trta je ljubiteljica sonca in suhega vremena,« je dejal vinogradnik iz Haloz Franci Plajnšek. Vinogradnikom pa skrbi povzročajo preteče bolezni vinske trte, opozarja terenski svetovalec in vinogradnik Matej Rebernišek.

Ta teden je v prostorih nekdanje splošne ambulante pri Svetem Tomažu začela delovati fizioterapija Zdravstvenega doma Ormož. Tomažani pa še vedno čakajo na že pred časom napovedano lekarniško podružnico.

V javnosti vsako leto razburjajo visoki zneski doplačil dohodnine, ki jih prejmejo nekateri slovenski državljani, zaposleni v Avstriji. Najvišji znesek obračunanega doplačila je bil v letu 2020 več kot 25.000 evrov. Na Fursu pojasnjujejo, da gre pri tako visokih zneskih najpogosteje za več let neplačane razlike v dohodnini, v Sindikatu pa so prepričani, da tej državi ne dolgujejo prav nič.

Razgledni stolpi so posejani po vsej Sloveniji, so svojstvenih oblik, vsem pa je skupno, da so postavljeni na lokacijah, ki ob jasnem nebu nudijo lep razgled in pogled na pokrajino. Prvi razgledni stolp naj bi bil, tako pravi Brane Ternovšek, avtor prve slovenske publikacije o razglednih stolpih, cerkveni stolp Sv. Bolfenka na Mariborskem Pohorju, ki je bil za doživljanje razgledov urejen pred 144 leti. Danes naj bi bilo v Sloveniji zgrajenih preko 150 razglednikov, stolpov, ploščadi in opazovalnic narave, nekaj tudi v Podravju.

Dom krajanov Ivana Spolenaka na Bregu, bolj znan kot 'koruzjak', v katerem so ponavadi potekala takšna in drugačna druženja, je bil v zadnjem obdobju namenjen izvajanju množičnega cepljenja, saj drugega primernega prostora na Ptuju ni bilo. Mnogi obiskovalci so se prepričali, kako zelo je potreben obnove. Dela so se začela ta mesec, končala pa se bodo konec avgusta.

Obnovitvena dela v oranžeriji dvorca Dornava so se spomladi ustavila, sedaj pa se nadaljujejo, so pojasnili na ministrstvu za kulturo. V skladu s pogodbo je vrednost obnove 830.000 evrov, izvajalec je podjetje Gradnje Moste iz Ljubljane.

Čeprav je v letu 2021 svetu še vedno vladal koronavirus, se je turistična dejavnost v primerjavi z letom prej precej postavila na noge. Poslovna skupina Sava Turizem, del katere so tudi Terme Ptuj, je lani ustvarila 86 milijonov evrov prihodkov, od tega 70 milijonov od prodaje, pridelali so dobrih šest milijonov evrov dobička, s tem pa kapital povečali za štiri odstotke, na 166 milijonov evrov. Za desetino so zmanjšali obseg zadolženosti.

Začasno montažno krožišče na Ormoški cesti pri minoritskem samostanu je bilo postavljeno pred štirimi leti. Časa, da pristojni ugotovijo, katera prometna varianta je najboljša in omogoča optimalno pretočnost, je bilo dovolj. Čeprav bi se gradnja stalnega krožišča morala začeti že zdavnaj, pa tega vsaj do naslednjega leta ni pričakovati. So pa (vsaj) nekaj korakov bližje začetku del.

Medtem ko se zahodni del države, zlasti Obala, spopada s hudim pomanjkanjem vode in že skoraj drastičnimi ukrepi pri omejitvah porabe pitne vode, v Spodnjem Podravju večjih težav z oskrbo za zdaj ni in jih tudi ne pričakujejo. Izjema je območje, ki ga pokriva Komunala Slovenska Bistrica, kjer zaradi varčevanja s pitno vodo že od začetka julija veljajo določeni omejitveni ukrepi.

Po dolgih letih čakanja se je lani začela gradnja ene najbolj prometnih vpadnic na Ptuju, Slovenskogoriške ceste. Izvajalec bi moral delo zaključiti do konca junija, a se je rok za dokončanje podaljšal za dva meseca. Nekateri krajani razloge za to pripisujejo dejstvu, da je delavcev na terenu (pre)malo za tako obsežno gradnjo, in menijo, da bi projekt ob ustrezni kadrovski zasedbi lahko izpeljali pravočasno.

Več sto gasilcev se že dneve bori z ognjenimi zublji na Krasu. V sredo so se klicu na pomoč odzvali tudi gasilci iz Podravja, ki so za 12 ur zamenjali utrujene in izčrpane domače gasilce. Nove ekipe gasilcev z našega področj so se izmučenim tovarišem na Krasu pridružile tudi danes.

Po dveh letih, ko se zaradi pandemije koronavirusa niso srečevali, so se ponovno srečali prostovoljci programa Starejši za starejše na območju Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje. Na tem območju je v tem programu dejavnih 438 prostovoljk in prostovoljcev, ki skrbijo za 13.000 starejših nad 69 let, 128 pa so na srečanju, ki je julija potekalo v restavraciji Pan, podelili priznanja in zahvale za 10 in več kot 15-letno prostovoljno delo.

Bilo je pred petdesetimi leti v Maroku, kjer sta se srečala Vlado Zemljič iz Slovenije in Martin Doherty iz Anglije. Oba s popotno žilico, z željo po odkrivanju novega in spoznavanju novega, ljudi in kultur. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so bile razmere zelo drugačne, mladim, kot sta bila Vlado in Martin, so omogočale, da so tudi z malo denarja lahko potovali in spoznavali nove kulture in ljudi podobnih misli.

Družba Elektro Maribor je že enajstič zapored nagradila najboljše dijake srednjih elektro šol s Ptuja, Maribora in Murske Sobote, se pravi območja, kjer skrbijo za vzdrževanje elektro omrežja. Dijaki so prejeli finančne nagrade v znesku od sto do tristo evrov.

Marsikdo si časa poletnega oddiha in dopusta ne predstavlja brez dobre knjige. Iz prve roke smo v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož preverili, katere vsebine to poletje najhitreje letijo s knjižnih polic in kakšno poletno dogajanje pripravljajo.