Ko smo že mislili, da bo 62. kurentovanje »izgubljeno«, se je izkazalo ravno nasprotno. O letošnjih dogodkih lahko govorimo le v superlativih. Brez kakšne zahtevne organizacije, spontano je bilo mesto vse od 19. februarja naprej vsakodnevno polno. Takšne gneče kot zadnje dni Ptujčani dolgo nismo videli.
Fašenk ne potrebuje organizatorja, redarjev in ograj, saj je za kaj takega preveč ukoreninjen v duše in srca ljudi. Njegova moč in mističnost sami od sebe privabljata množice in vse to se je v Markovcih zgodilo tudi letos – spontano in neorganizirano. Maškare so prišle tako kot vsako leto, prišli pa so tudi obiskovalci od blizu in daleč, veseli, željni zabave in pustnih norčij.
Tradicionalne etnografske skupine, ki vsako leto sestavijo otvoritveno pustno povorko na Ptuju, so ostale zveste tradicije. Na dan vsakoletne predaje mestne oblasti v prinčevske roke, tudi letos je ta predaja potekala v spletni obliki, so poskrbele, da so ptujske ulice in trgi zaživeli v pravem pustnem duhu. Ptujčani in gostje od drugod so uživali.
Ena izmed priljubljenih šeg na območju Haloz v času pusta je oranje. V naslednjih dneh bodo na haloških dvoriščih zaorali Orači z Golega Vrha, ki so sicer ena izmed skupin Turističnega društva Podlehnik.
Iz osrčja Haloz, Podlehnika, izvira t. i. rogati korant. Njegova podoba s kravjimi rogovi naj bi bila na osnovi nekaterih virov celo starejša od sodobnih pernatih, ki so danes sicer prevladujoči in tudi popularnejši. Tradicijo rogatega koranta že 20 let ohranja društvo Koranti Podlehnik. V letu 2002, ko je bilo društvo ustanovljeno, jih je bilo 12, danes pa jih je že več kot 40, od tega pet otrok. Med njimi je tudi župan Sebastian Toplak, na kar so še posebej ponosni.
»V času fašenka so v naši vasi dejansko doma samo tisti, ki več ne morejo iti. Vsi drugi smo – maskirani v skupinsko masko – na povorkah,« povedo v vasici Sodinci pri Ormožu, od koder prihaja tudi aktualni 18. princ ptujskega karnevala Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Kljub temu da uradnih povork te dni ni, je tam čutiti pravo fašensko vzdušje, v katerega so navadno vključeni skorajda vsi vaščani.
V projektu Slovenija kvačka, v katerem je grbe slovenskih občin kvačkalo 211 kvačkaric in en kvačkar, je barve Cerkvenjaka zastopala Irena Gabrovec.
Oba ptujska parka, tako mestni kot tisti v Ljudskem vrtu, sta že dolgo časa tarči vandalov. Znašajo se nad razsvetljavo, koši in igrali. Pred kratkim so poškodovali igralo v Ljudskem vrtu, kjer so dobesedno odtrgali sedišče klopi za invalide. Na občini pravijo, da bodo redarji in policisti nadzor v prihodnjih dneh še poostrili, tudi v večernih urah.
Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi Anica Slodnjak, so se v fašenskem času zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ker so bila srečanja v minulih dveh letih zelo okrnjena, so se razveselili ponovnega snidenja. Dogodek večera je bilo imenovanje dveh častnih članov društva: Vlada Markoviča in Janka Goloba, oba sta muzikanta v Cigo bendu.
Na drugi samostojni razstavi v Miheličevi galeriji se z najnovejšim opusom likovnih del, ki jih je naslovila Vodne krajine, predstavlja akademska slikarka Polona Petek. Gre pa tudi za prvo likovno razstavo v tej ptujski galeriji v letu 2022. Kustosinja razstave Stanka Gačnik, ki je tudi avtorica besedila spremljajočega kataloga razstave, je izpostavila, da umetnica, kljub sodobnim prijemom, ki smo jim priča, kaj vse je danes lahko umetnost, prisega na štafelajno slikarstvo, na platno, na motive narave, ki jih zna tako zelo lepo prikazati z osebnimi likovnimi izkušnjami.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zadovoljna z rešitvami, ki jih prinaša v torek sprejeti zakon za omilitev posledic dviga cen energentov v kmetijstvu in gospodarstvu.
Koncept ohranitvenega kmetijstva je izpadel iz strategije Skupne kmetijske politike, ki ga je Slovenija januarja poslala v presojo v Bruselj. Kar glede na načelne zaveze po naravi prijaznem kmetovanju po eni strani preseneča, glede na zakoreninjen način razmišljanja tradicionalnih kmetov in kmetijskih lobijev po drugi strani pa je takšna odločitev pravzaprav pričakovana.
V občini Cirkulane bodo nadaljevali dela na prometni infrastrukturi, ki jim jih lani ni uspelo končati. Tako jih že spomladi čaka asfaltiranje 11 cestnih odsekov.
V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je od danes do 4. marca na ogled razstava letošnjih finalistov mednarodne likovne nagrade Ex-Tempore Ptuj Karneval, osrednjega likovnega dogodka v pustnem času na Ptujskem. Odkar poteka, je na Ptuj privabila že več kot tisoč likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in še nekaterih drugih držav. Nagrado organizirajo Kulturno umetniško društvo Art Stays, Mestna občina Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. Od prijave, ocenjevanja, do podelitve nagrad je potekala v spletni obliki. Virtualno so jo odprli že včeraj, ko so tudi razglasili letošnje prejemnike nagrad.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je včeraj, v četrtek, začela kampanjo zbirnih vlog za leto 2022, v okviru katere bodo vlagatelji oddajali zahtevke za sheme neposrednih plačil in ukrepe razvoja podeželja. Lani je agencija za ukrepe kmetijske in ribiške politike izplačala skoraj 342 milijonov evrov, kar je rekordni znesek.
Lani so slovenske kmetije prodale 589.000 ton mleka ali za poldrugi odstotek več kot predlani. Od tega so ga domače mlekarne odkupile skoraj 416.000 ton ali za pol odstotka manj.
Madžarski naftni velikan Mol, ki svoj ekonomski položaj vse bolj krepi tudi na slovenskem trgu, je lani dosegel rekorden dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) v višini 3,5 milijarde dolarjev (3,08 milijarde evrov) in presegel zadane poslovne načrte.
Občine na Ptujskem so v letih po ustanovitvi za namen ločevanja komunalnih odpadkov uredile ekološke otoke. Najpogosteje so to bile lesene ali kovinske utice, v katerih so bili zabojniki za steklo, kovine, PVC embalažo in papir.
Na številnih kmetijskih območjih po vsej Sloveniji, posebej še v Spodnjem Podravju, so se sive vrane v zadnjem času tako namnožile, da kmetom že povzročajo veliko škodo.
Kadrovanje v nekaterih strateško pomembnejših svetih zavodov med svetniškimi skupinami vedno povzroči razkol, medtem ko se soudeležbe v drugih dobesedno otepajo. Svetnik Andrej Čuš pravi, da nekateri »štartajo le na prvo ligo« in da želijo imeti posamezne svetniške skupine svoje predstavnike le v tistih svetih zavodov, v katerih so sejnine višje, vpliv pa večji. Očitno gre za socialno-varstvene in zdravstvene zavode, medtem ko svoje predstavnike za šolstvo občina očitno težko najde.
