Čeprav so v nekaterih domovih upokojencev že potrdili izredno uskladitev cen oskrbnin (oz. podražitev), je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) konec prejšnjega tedna njihove predloge zavrnilo in podalo nova navodila. Določili so, da lahko cene dvignejo za največ 4,5 %, medtem ko bo preostanek kril državni proračun.

Medtem ko je bila cena prevzema komunalnega blata pred dvema letoma na Ptuju pod sto evrov po toni, je danes že marsikje enkrat ali dvakrat višja. V Spodnjem Podravju imamo še to smolo, da blato ostaja zelo mokro, saj pred desetletjem pri prenovi ptujske centralne čistilne naprave niso vgradili vseh tehnologij, da bi ga lahko izsuševali do 80 ali 90 odstotkov suhe snovi.

Izgradnja pločnika Zgornji Leskovec naj bi se zamaknila po letu 2025, ker da direkcija za infrastrukturo septembra še ni prejela vseh podpisanih pogodb lastnikov. Tudi poslanka Suzana Lep Šimenko meni, da so za zamik investicije odgovorni domačini. »Pločnik bi že letos lahko gradili, če bi si ga ljudje želeli in podpisali pogodbe z direkcijo,« je zapisala. A kot pravijo, vsaka medalja ima dve plati.

Študentje Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor 8. novembra organizirajo že 15. Marketinški semafor. Zelena luč znanju bo tokrat osvetlila osrednjo temo konference – Zgodbe uspešnih blagovnih znamk. Vstop na konferenco je brezplačen za vse udeležence.

20 let je obdobje, v katerem se prekriža mnogo poti in se zgodi kar nekaj stvari. Tako so se v Žamencih odločili, da po dveh desetletjih ponovno povabimo vse krajane in tudi tiste, ki so nekoč živeli v Žamencih, na manjše srečanje.

Trnovski nadzorniki so preverili, kako je organizirana občinska zimska služba, njihove ugotovitve pa so vodile v zanimivo debato o rabi domačih hišnih imen.

Kdor je želel, je lahko v okviru 4. festivala Ptujskih zgodb spoznal tudi zgodbo pekov in pekarstva na Ptuju. Od stavbe do stavbe v ožjem starem mestnem jedru, kjer so nekoč pekli kruh in žemlje, je vodila Monika Čuš iz Zgodovinskega arhiva (ZA) Ptuj.

Stari prostori so knjižnici KUD Vitomarci, naslednici bralnega društva s 130 let dolgo tradicijo, služili vse od leta 1970, zadnja leta pa so postali pretesni.

V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju so na nedeljskem dopoldanskem koncertu nastopile harfistke dveh zasebnih glasbenih šol, ptujske in dunajske.

Sara Težak je družabna, komunikativna 31-letna Ptujčanka, ki obožuje ljudi in živali. „Sicer pa se težko opišem, veliko stvari me zanima, tako da bi se težko opredelila. Predvsem pa sem srčna oseba, največ mi pomenijo srčne stvari, ki se dotaknejo ljudi in da skupaj naredimo nekaj dobrega. Po poklicu sem tržna komunikatorica, delam v marketingu,“ se je predstavila avtorica slikanice z naslovom Kara, muca z največjim srčkom na svetu, ki je bila družinski član njene družine in njena ljubljenka celih 21 let.

Kulturno, turistično in etnografsko društvo Koranti Demoni so obeležili 20 let delovanja. Ob jubileju so izdali še zbornik, ki ni le pregled časa, temveč je tudi poklon letos preminulemu predanemu članu in predsedniku Darku Cafuti.

Ob tednu kulturne dediščine in dnevom evropske kulturne dediščine so v lenarški knjižnici pripravili razstavo različnih vrst košar, korpov, pletenk in cekarjev.

Na letališču v Moškanjcih je bilo pred dnevi zelo živahno, saj so člani Aerokluba Ptuj za obiskovalce priredili dan odprtih vrat. Osnovni namen tega vsakoletnega dogodka je bila predstavitev klubskih aktivnosti.

V Športnem parku Zabovci je sredi oktobra zaživela gostinska ponudba. Domačin Robert Šega je namreč prišel na idejo, da bi obiskovalcem postajališča za avtodome (PZA) in športnih igrišč ponudil pijačo in prigrizke. Parcela v velikosti 50 arov, ki je sicer v lasti njegove mame, namreč meji na PZA in ostale športne površine.

V okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je bilo ustanovljeno Združenje za žgane pijače. Cilji združenja so koordinirano delovanje, potrjevanje in dvig kakovosti, spremljanje trendov in zagotavljanje tehnološkega razvoja, poudarek pa bo tudi na dvigu kulture pitja žganih pijač.

V Sloveniji imamo odlične pogoje za pridelavo jabolk, ki po kakovosti resnično izstopajo, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Vendar pa se obseg nasadov z jablanami zmanjšuje. Zagotovo so k zmanjšanju nasadov pripomogle vremenske neprilike v zadnjih letih, ki so sadjarje oropale dohodka in razvoja, svoje pa dodajo tudi odkupne cene ter konkurenca iz tujine.

OŠ Cirkulane-Zavrč je z letošnjim letom postala članica svetovne mreže UNESCO šol. Njihov učenec Teo Črnivec pa je našo državo zastopal na otroškem mednarodnem parlamentu na Danskem. Slednjega so se udeležili otroci iz celega sveta, iz Slovenije so bili izbrani samo trije. »To je za našo šolo res izjemen uspeh. Zelo smo ponosni, da se je našemu učencu Teu uspelo uvrstiti na tako pomemben dogodek,« je dejala Laura Mohorko Kumer, koordinatorica UNESCO projektov.

Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je med mladimi še vedno največ zanimanja za umetniške programe in dizajn, za programe s področja športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti, veterine, varstvoslovja, predšolske vzgoje, izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Manjši interes pa je za študij poslovnih in upravnih ved, tehnike, proizvodne tehnologije, gradbeništva ter kmetijstva, gozdarstva in ribištva.

Tako kot v večini haloških občin tudi v Cirkulanah še vedno čakajo na gradnjo optičnega omrežja v okviru projekta Rune. Izvedba se namreč iz leta v leto zamika. Do danes ni obveljal niti eden izmed napovedanih terminov začetka zemeljskih del, ki so ga sporočili s podjetja Rune Enia. Večina ljudi zato zelo težko verjame, da se bo na tem področju sploh še kaj premaknilo oz. zares izvedlo.

Delavci režijskega obrata občine Markovci so končno dobili nove prostore. V teh dneh že selijo vso mehanizacijo, orodje in ostale potrebščine iz Gasilskega doma v Novi vasi na novo lokacijo v industrijski coni v neposredni bližini zbirnega centra za odpadke.