Kmetijska ministrica Irena Šinko je na povabilo Slovensko-nizozemske poslovne platforme prek video povezave sodelovala na dogodku Agro-Horti-Digitalization, namenjenemu digitalizaciji v agri- in hortikulturi. Ministrica je ob tem izpostavila pomen digitalizacije za razvoj kmetijstva in predstavila nekatere ukrepe na tem področju v naslednjih letih.

Kmetijsko ministrstvo je podaljšalo roke prijav pri sedmih javnih razpisih iz podukrepov podpor za naložbe v kmetijska gospodarstva ter podpor za naložbe v predelavo, trženje oz. razvoj kmetijskih proizvodov. Spremembe so zaradi povečanih priznanih stroškov graditve objektov. Višji priznani stroški graditve objektov se bodo upoštevali v spremembah prilog razpisne dokumentacije pri posameznih javnih razpisih.

Na brezplačnem dogodku NeVARNO s traktorjem so nedavno v Centru varne vožnje na Vranskem prikazali zaviranje na spolzki podlagi, parkiranje s priključki in vzvratno vožnjo s pripeto prikolico. Prav tako so predstavili spretnostno vožnjo, testiranje novih tehnologij na traktorjih in pomen pnevmatik. Vključili so tudi sadjarski in vinogradniški program.

»Fotografinja?« je vprašal francoski turist ob pogledu na fotoaparat, ki mi je visel čez ramo. »Ne,« sem mu odgovorila in odvrnila, da sem novinarka. Nemudoma je pohitel z besedami: »Tukaj je zelo lepo. Ljudje so zelo prijazni, še posebej gostitelji Irena, Jože, Katarina. Čudovito je.« Zadovoljstvo gostov pa ni nekaj, kar bi bilo dano, temveč se je zanj treba truditi. Vovkovi svojo ponudbo ves čas nadgrajujejo, zadnja v nizu domislic je glinena kopel.

Člani Kulturno turističnega društva (KTD) Klopotec so tudi letos v sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Haloz (DRDH) prvo avgustovsko soboto poskrbeli za postavitev klopotca na domačiji Korpičevih v videmskem naselju Soviče-Dravci.

Pred dobrim letom je v Sloveniji odmevala afera s ptujskim komunalnim blatom, ki so ga nezakonito odložili v gozdovih na obronku Pohorja, tako da je zalilo botanični vrt Univerze v Mariboru v Pivoli. Po podanih kazenskih ovadbah je zadeva na tožilstvu, obravnava jo Okrožno državno tožilstvo (ODT) v Mariboru.

Ptujske soroptimistke, ki se na različnih področjih trudijo v dobro ljudi, so aktivne že 22 let. V tem času so izvedle več odmevnih projektov. Letos pa jim je prvič uspelo pridobiti tudi štipendijo za mlado nadarjeno žensko.

Medtem ko so pred leti mladi Zavrčani v veliki večini razmišljali, da se čim prej osamosvojijo in odidejo živet kam drugam, danes ni več tako. Trenutna generacija mladih je namreč zelo povezana s svojim domačim krajem, prav tako imajo veliko idej za izboljšanje kakovosti življenja v tej obmejni občini. Tisti najbolj zagnani so se povezali v okviru Društva mladih Zavrč in zelo hitro so k sodelovanju pritegnili ostale.

Kljub vse večji draginji, inflaciji in napovedim o negotovi prihodnosti višje cene očitno niso prizadele vseh slojev prebivalstva, je pa več kot očitno, da se razkorak med premožnejšim srednjim razredom in tistimi na socialnem dnu poglablja.

Le še slaba dva tedna nas loči do začetka šolskega leta. Prvi šolski dan je še toliko bolj poseben in vznemirljiv za številne prvošolčke, ki bodo prvič prestopili šolski prag, prav tako pa za njihove starše. Slednji so na ta dan že tretje leto zapored upravičeni do izrednega dopusta, vendar morajo o tem pravočasno pisno obvestiti svojega delodajalca. 

Župnija sv. Trojice v Podlehniku je imela zadnjih 196 let stalno svojega duhovnika. Tudi sedaj ostaja tako, je pojasnil pater Andrej Sotler, ki je bil do avgusta letos upravitelj župnije. Župnik v župniji je postal Jože Petek, razlika pa je ta, da zaradi samostanskega načina življenja ne biva v samostanu sv. Trojice, temveč v Vidmu.

Zaradi višjih stroškov, zlasti energentov in hrane pa tudi sproščenega napredovanja zaposlenih, v juršinskem vrtcu od prvega maja veljajo nove cene.

Nadzor službe za varstvo in zdravje pri delu, opravljen to poletje, je pokazal, da je stanje prostorov na Muzejskem trgu, v katerih deluje ptujski arheološki oddelek, izjemno slabo in nevarno. Predlagali so celo zaprtje dela stare in dotrajane stavbe, izklop elektrike, nošenje zaščitne maske zaradi plesni in vlage ter podobne ukrepe. Delno so njihova navodila upoštevali, a ker nadomestnih prostorov ni, oddelek še naprej deluje na tem naslovu. Ptujska arheologija, s katero se politiki tako radi hvalijo, očitno na vseh segmentih ostaja brez primernih in potrebnih rešitev. Ne država ne občine ustanoviteljice v zadnjih letih na tem področju niso poskrbele za kakršnekoli izboljšave.

Takoj po zaključku obsežnih gradbenih del v Ulici 5. prekomorske je stekla rekonstrukcija Vodove ulice, ki jo bodo preplastili in ponekod tudi razširili.

Dejstvo, da je ogromno razkopanih cest, ki jih sanirajo v vseh (tudi podravskih) občinah, nas konstantno opominja, da smo v volilnem letu. Na Ptuju so v teku dela na številnih odsekih. Glede na plan investicij naj bi letos preplastili tudi Dravsko ulico, eno najbolj prometnih in ozkih, neurejenih cest v centru mesta. A so si na občini premislili. Ugotovili naj bi, da je stanje tako slabo, da bo potrebna temeljitejša sanacija od sprva načrtovane in da 150.000 evrov, kolikor so sprva zagotovili v proračunu, ne bo zadostovalo.

Okrožno sodišče na Ptuju je lani decembra z izrečeno kazensko sankcijo dosmrtnega zapora zaoralo ledino na tem področju. Kazen dosmrtnega zapora je v Sloveniji sicer uveljavljena od leta 2008, a v 13 letih do izreka sodbe ptujskega okrožnega sodišča v primeru Drevenšek še ni bila dosojena.

Rast cen električne energije, naftnih derivatov in zemeljskega plina je zadnje leto dni pogosto tema analitičnih debat, medijskih poročanj in vsakdanjih pogovorov med ljudmi, saj se dotika slehernega posameznika. Podjetja in potrošniki veliko manevrskega prostora pri cenah nimajo, vsak si poišče zanj najugodnejšo rešitev, ki pa je v današnjih okoliščinah v vsakem primeru draga.

Številne kritike na račun Zavoda za turizem in zaprtih lokalov

Življenje postaja vse dražje, kar v vse večje stiske potiska številne starejše z nizkimi pokojninami ter družine, med njimi tudi tiste, kjer sta oba partnerja zaposlena. Zaradi drastičnega višanja cen energentov in posledično vse dražjega ogrevanja na Center za socialno delo (CSD) Sp. Podravje ta čas prejemajo vse več klicev zaskrbljenih prebivalcev, ki povprašujejo glede izredne denarne socialne pomoči. »Ljudje kličejo, med njimi je tudi precej takih, ki doslej nikoli niso zaprosili za pomoč. Bojijo se, da bodo cene jeseni še višje. Že lani so nam upravičenci znali povedati, da so plačali za kurjavo več, a so kurili manj,« je dodala pomočnica direktorja na ptujski enoti Valerija Ilešič Toš.