Veliko makadamsko zemljišče, ki služi kot parkirišče na Potrčevi cesti, je občina v prejšnjem mandatu prodala. Okrog smiselnosti te odločitve je bilo veliko dilem. Novi lastnik je leta 2017 postalo Cestno podjetje Ptuj, od takrat do danes pa se tam ni kaj dosti spremenilo, le to, da je parkirišče postalo plačljivo. Kljub temu da so imeli ogromno načrtov za gradnjo na tem območju, napredka v smeri realizacije vsaj za zdaj ni. Do nadaljnjega to ostaja parkirišče, ki pa je po mnenju številnih Ptujčanov zanemarjeno in neurejeno.

Mineralna voda, sladkor, moka, pasja hrana, mleko, to so nekateri izmed izdelkov, ki se jih, tako kot ugotavljajo nekateri hrvaški kupci, bolj splača kupiti preko meje, v Sloveniji. Nič neobičajnega torej, da je predvsem pred večjimi trgovinami v Ormožu opaziti vse več hrvaških kupcev.

Zaradi izgradnje kanalizacije bosta Zavčeva in Pivkova ulica v naselju Bratje Reš občasno popolnoma zaprti. Krajani se sicer investicije veselijo, a kot pravijo, so informacije o obvozih in zaporah, ki naj bi bile dolgotrajne, zelo skope. Tudi sam čas trajanja del, zaključili bodo predvidoma šele maja naslednje leto, se mnogim zdi bistveno predolg.

Milan Kuster, danes uspešen poslovnež, je v življenju počel marsikaj; njegov prvi večji izziv pa je bila ustanovitev teniškega centra skupaj s prijatelji. Kasneje je služboval na Novi KBM, kjer je bil zadolžen za investicije, v družbi SCT je bil član uprave. „Nekega dne mi je bilo dovolj vseh pritiskov, ki smo jih bili v tistem času deležni od različnih lobijev in politike. Rekel sem si, da bom obrnil nov list in tako sem iz nič začel samostojno poslovno pot. Vedel sem, da želim početi nekaj, kjer bodo rezultati merljivi, ter da se ne želim prisesati ne na državne jasli, niti na kakršnekoli lobistične zgodbe. Zato sem pričakoval, da bo začeti zelo težko,“ je jasen Kuster, danes direktor izjemno uspešnega podjetja Lunos in tudi član Kluba slovenskih podjetnikov (SBC).

O prostituciji v Sloveniji se malo ve in govori, vsem pa je jasno, da je ta najstarejša človeška obrt seveda prisotna tudi v naši družbi. Marsikje opazimo kakšne žgečkljive oglase, ki nič kaj ne skrivajo svojega namena, pa tudi bolj prefinjene, ki se skrivajo pod krinko spoznavanja osamljenih duš. Leta 2003 se je Slovenija pridružila državam, ki so dekriminalizirale prostitucijo, torej je bila zakonsko odpravljena prepoved nudenja spolnih uslug za denar. Po Zakonu o varstvu javnega reda in mira ostaja kaznivo le še spolno vsiljevanje na javnem mestu. Prekršek torej ni spolno občevanje za denar, temveč ponujanje spolnih uslug na javnem kraju z vsiljevanjem, pa še to le v primeru, ko tako dejanje nekoga moti, ga vznemirja ali povzroča zgražanje, sicer pa ne.

V Markovcih je v minulih dneh odmevala zborovska pesem. Člani Kulturno umetniškega društva Markovski zvon so namreč že 14. leto zapored organizirali Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj. Mladi pevci so od torka do nedelje skupaj prepevali, se igrali, veliko novega naučili, pa tudi spoznali nove prijatelje – in vse to brez ekranov, pametne telefone so namreč morali pustiti doma.

Na kmečkem prazniku na Destrniku, že 41. po vrsti, je bilo letos ves dan živahno, dogodki v organizaciji domačega turističnega društva pa množično obiskani.

Po haloških hribih je znova zapela pesem klopotcev. V minulih dneh sta Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze ter Turistično društvo Cirkulane organizirala več dogodkov s postavitvijo klopotcev, kulturnim programom in pogostitvijo, in sicer v Parku dediščine, pri Sveti Ani in Malem Okiču (cesta klopotcev).

Člani PGD Majšperk Breg zase pravijo, da so morda majhni, a imajo veliko srce. Gre za gasilsko društvo, ki je bilo prvotno ustanovljeno za potrebe industrijske cone, a v 75 letih obstoja je prerastlo te okvire. Danes Omerčani sestavljajo društvo, ki se lahko pohvali z več naslovi državnih prvakov, z dograjenim in obnovljenim gasilskim domom ter voznim parkom, letos dopolnjenim z novo avtocisterno, ki je svoj ognjeni krst že doživela na Krasu.

Melodija klopotcev oznanja bližajoči se vrhunec vsakoletnega prizadevanja vinogradnikov – trgatev. Pri viničarskem muzeju na Gorci v Podlehniku leseni velikan s trimetrskim razponom šestperesne vetrnice naznanja mehčanje grozdnih jagod, v Tržcu pri Vidmu odganja škodljivce s sadnega drevja, pod Ptujsko Goro klopotec ščiti potomko stare trte. Povsod pa velja, da je postavljanje klopotca ohranjanje tradicije in priložnost za druženje.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) nameravajo s sončnimi paneli za proizvodnjo električne energije obložiti brežine dravskega kanala, obenem za jesenski čas napovedujejo ponovno praznjenje Ptujskega jezera in krpanje asfaltne brežine na desni šturmovski strani.

Če se bo trenutni trend ohranil do konca leta, bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož letos po številu obiskovalcev dosegel, morda pa celo presegel predkoronsko leto 2019. Junija letos si je zbirke ogledalo več kot 7.200 obiskovalcev, kar je skoraj 1.400 več kot v enakem mesecu leta 2019.

Ptujski oratorij je projekt, ki vsako leto združi ogromno zabave in druženja željnih otrok ter mladostnikov. Prejšnji teden se jih je zbralo kar 170, v petih dneh so sklenili veliko novih prijateljstev in doživeli ogromno nepozabnih dogodivščin.

Ptujski kmetijski zavod ravno v teh dneh pripravlja oceno škode na posameznih kulturah po katastrskih občinah, nekatere občine pa so že začele zbirati prijave škode na kmetijskih pridelkih zaradi letošnje suše. Rok za prijavo škode se za kmetovalce iz Vidma izteče že 19. septembra, drugod konec prihodnjega meseca. Glede na prve ocene kmetijskih svetovalcev je suša prizadela prav vse rastlinje, tudi ljubiteljico sonca – vinsko trto, predvsem živinorejci pa se sprašujejo, kako bodo zagotovili hrano živalim, tako mnogi že razmišljajo o zmanjšanju čred.

V Nemčiji in na Nizozemskem kmetje že prirejajo množične proteste proti sprejetju evropske direktive, ki prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na občutljivih kmetijskih površinah, v Sloveniji smo za zdaj še pri pogovorih. Neaktivnost zbornice in sindikata kmetov v javnosti je za številne kmete veliko razočaranje, kajti sprejetje direktive, pravi Milan Unuk iz Jablan, pomeni konec kmetovanja. »Pomeni konec za kmetijo Unuk in za celotno Dravsko in Ptujsko polje.«

V občini Starše so v teh dneh končali gradbena dela na mostu čez dovodni kanal HE v Trničah. Kot so sporočili s starške občine, je tehnični pregled predviden v prvem tednu septembra.

Festival nagovarja zelo različna občinstva in je zelo prisoten v lokalnem prostoru. Zadnja leta pa izrecno poskuša vključevati mlade. Aleš Šteger je na tiskovni konferenci pred 26. festivalom Dnevi poezije in vina, ki Ptuj za nekaj dni v tem času postavi na svetovni zemljevid poezije, napovedal spremembe v vodstvu festivala in sami produkciji.

Vlada je v predal pospravila še en sveženj dokumentov o regionalizaciji Slovenije, ki jih je na pobudo državnega sveta izdelala delovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika. Razdelitev Slovenije na pokrajine je minuli dve leti večkrat dvignila prah, do poenotenega predloga, s katerim bi bila večina zadovoljna, pa tako ali tako nismo prišli.

V zadnjih dneh je vse bolj jasno, da je zakon prejšnje vlade za spodbujanje digitalne vključenosti diskriminatoren in ga je praktično nemogoče izvajati na pošten način. Digitalni bon v vrednosti 150 evrov so namreč osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje prejeli avtomatsko, starejši od 55 let pa ga lahko koristijo šele po opravljenem tečaju. Teh pa se je praktično nemogoče udeležiti, saj je število mest omejeno le na 5.000. Ob tem je treba poudariti, da je samo v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj več kot 10.000 članov. Koliko je še zaposlenih, starih nad 55 let, ki so tudi upravičenci do bona, ni znano.

Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je nedavno izjavil, da je za preživetje mesarjev nujen dvig cen mesa. Vzrok za povišanje naj bi bili višji stroški energentov in osnovne surovine – svinjskega mesa. Ob vse bolj praznih prašičjih farmah ter ob stiski slovenskih govedorejcev, ki govedo zaradi pritiska cenejšega uvoza le s težavo prodajo, se postavlja vprašanje, čigavo meso bodo slovenski potrošniki dražje plačevali.