Dijaki kmetijskih programov po Sloveniji praktično znanje osvajajo tudi na t. i. šolskih posestvih. Slednja so organizirana kot učne kmetije, kjer se mladi lahko pobliže spoznajo z različnimi kmetijskimi opravili. Ker pa se v zadnjih letih število dijakov v kmetijskih programih zmanjšuje, imajo šole vse več težav z obdelovanjem kmetijskih površin in stroški vzdrževanja objektov. Zato se ob tem postavlja vprašanje, ali bodo šole posestva, namenjena izobraževanju, sploh lahko obdržale v svoji lasti.

Za komentar o predlagani višini minimalne plače za leto 2020, ki bo 50 evrov višja od lanske, smo zaprosili vodstvo enega največjih podjetij v podravski regiji, kidričevskega Taluma. Predsednik uprave Marko Drobnič je spomnil, da vsakoletno poseganje v novo določitev višine minimalne plače ruši razmerja v panožnih kolektivnih pogodbah. Meni tudi, da bi bilo več pozornosti kot razpravam o minimalni plači treba nameniti vprašanjem razvoja in rasti.

Ormoški svetniki so pred koncem leta gladko potrdili rekordno visok proračun za leto 2022, ki je na odhodkovni strani težak blizu 30 milijonov evrov. To je še dobre štiri milijone evrov več, kot so načrtovali ob njegovi pripravi. Hkrati se zvišuje planirano zadolževanje za dober milijon evrov na skupno nekaj manj kot 3,3 milijona evrov.

V večini osnovnih šol v Spodnjem Podravju nimajo zaposlenega informatorja. To funkcijo največkrat opravlja strokovno ali tehnično osebje. Drugače pa je v večjih, mestnih šolah, kjer starše in druge obiskovalce ob vstopu v šolo usmerja informator. Slednji ima nadzor nad prihodi in odhodi, hkrati pa poskrbi tudi za informiranost in upoštevanje šolskih pravil. Še posebej je nepogrešljiv v času epidemije, ko je treba preverjati PCT -pogoje.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je ta teden objavilo javna razpisa za črpanje evropskih sredstev za gradnjo manjših kanalizacijskih in vodovodnih sistemov. Razpisa sta na nek način zelo podobna razpisu iz finančnega obdobja 2007–2013, ko so občinarji v v začetku maja 2014 z vlogami v nedeljo pozno v noč čakali na Petrolovih bencinskih servisih, da so lahko čim prej po polnoči oddali pošiljke, ki so romale v Ljubljano.

Cene oskrbnin v domovih upokojencev so se v zadnjih letih občutno povišale. Vsakoletna marčevska uskladitev cen, občasno pa tudi medletne podražitve, se na položnicah starostnikov, njihovih svojcev, ne nazadnje pa tudi v deležu občin, konkretno poznajo. Na mesečni ravni je cena osnovne oskrbe v Domu upokojencev Ptuj v nekaterih enotah v zadnjih petih letih višja za kar 133 evrov. Letno pa to predstavlja kar 1.600 evrov višje plačilo kot leta 2017. V to številko pa ni zajeto plačilo višine dodatkov, ki je odvisno od cene izbrane oskrbe.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letu 2020 vsak dan na bolniškem dopustu povprečno 44.353 ljudi oziroma 4,9 odstotka vseh zaposlenih. Novembra lani, to je mesec, za katerega so na voljo najbolj sveži podatki, je bilo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na bolniškem dopustu blizu 22.000 zavarovancev. Seveda to ne predstavlja celotne številke, saj Zavod s podatki o bolniških dopustih na breme delodajalcev ne razpolaga.

Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sporoča, da se je hrana na svetovni ravni podražila za 28 odstotkov. Slovenski potrošniki tega pretresa še nismo občutili, čeprav so cene zlasti mesa in sira lani naraščale. Prave podražitve so šele pred nami.

Letošnje super volilno leto, ki se bo začelo z aprilskimi državnozborskimi in nadaljevalo s predsedniškimi volitvami, se bo končalo šele jeseni – z lokalnimi volitvami. Brez dvoma bo spremljanje volilnih razmerij in rezultatov nadvse zanimivo, da ne rečemo kar napeto. To še posebej velja za prve in zadnje letošnje volitve, na katerih se bodo za naklonjenost občanov borili kandidati za župane in županje.

Ptuj se ponaša s številnimi spomeniki iz rimskega obdobja, ki pa kljub svoji neprecenljivi vrednosti in pomembnosti še danes v kulturnem in turističnem razvoju mesta nimajo pravega mesta. Še manj pa so predstavljeni v vsej svoji veličini. Novi arheološki muzej pa je zgodba zase že več kot deset let. Tu sta pogrnila tako mesto kot država.

Čeprav so v civilni iniciativi (CI), ki si prizadeva za izgradnjo ptujske obvoznice, veseli rešitev glede obnove Ormoške ceste, so po drugi strani še vedno nezadovoljni zaradi možnosti navezave nove glavne ceste Ormož–Markovci na regionalno cesto Zavrč–Ptuj, ki pelje skozi Markovce, Spuhljo in Budino.

V šolskem letu 2022/2023 bo Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj prvič razpisala program tehnik oblikovanja, ki bo nadomestil aranžerskega tehnika. Novi program bo namenjen mladim, ki so spretni na področjih ustvarjanja in oblikovanja.

Učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so v preteklem letu sodelovali na različnih mednarodnih tekmovanjih, kjer so posegli tudi po najvišjih mestih. Eden izmed njih je izjemno talentiran mladi trobentač David Potočnik, ki se je dvakrat udeležil tekmovanja »World Open« v Beogradu.

V Miheličevi galeriji na Ptuju so razstavno dejavnost za leto 2022 začeli z medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe: mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Ta se začenja pred 2700 leti in zaključuje z 20. stoletjem. To je obdobje, v katerem so iskali stične točke in razlike med ženskami železne dobe, rimskega imperija, zgodnjega srednjega veka, renesanse in sodobnosti.

V Sloveniji je z igrami na srečo lani svoje premoženje za najmanj 1,5 milijona evrov oplemenitila četverica. Najvišji dobitek je bila sedmica, vredna 4,2 milijona evrov. Pri izplačilu loterijskih evrov pa se ne smeji samo srečnim dobitnikom, ampak tudi občinam. Slednjim je na ta račun kapnilo skupno 2,8 milijona evrov davka od dobitkov.

Novela zakona o trošarinah z novim letom prinaša spremembo v načinu predložitve zahtevka za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije.

Tudi na Ormoškem v 21. stoletju nekateri še vedno životarijo v človeka nedostojnih razmerah, v mrzlih prepišnih stanovanjih, celo brez stranišč in kopalnice, ugotavljajo na tamkajšnji enoti Centra za socialno delo Spodnje Podravje. V lanskem letu so na primer pomagali starejšemu gospodu, ki je živel brez pitne vode, novo kopalnico in notranje stranišče pa uredili tudi trem družinam.

Minuli četrtek se je po spletnih medijih in družabnih omrežjih ekspresno hitro širila novica, da je Ministrstvo za javno upravo (MJU) z madžarskim energetskim velikanom, družbo Mol, sklenilo 25 milijonov evrov vreden posel.

Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so povedali, da o izbiri koncesionarja, ki bo skrbel za vzdrževanje državnih cest na območju Spodnjega Podravja, še niso odločili.

V delu ormoške cone, kjer poteka gradnja komunalne infrastrukture, je priprave na gradnjo že začel prvi investitor.