Občina Videm je sredi oktobra prejela sklep o sofinanciranju izgradnje kanalizacije Lancova vas, Sela, Barislovci, Trnovec. Vrednost projekta je okrog štiri milijone evrov, milijon evrov bo primaknila država.

Čeprav je zakonsko določeno, kakšna sme biti višina zelenja ob cestah, živa meja pogosto onemogoča ustrezno preglednost križišč. Na ta način se povečuje možnost prometnih nesreč. Težave nastajajo tako na zasebnih nepremičninah kot občinskih in državnih.

Po neuradnih podatkih, ki smo jih zbrali v uredništvu Štajerskega tednika, imajo največ županskih kandidatov, po osem, v občinah Ptuj in Dornava. V Zavrču, Podlehniku, Žetalah, pri Sv. Andražu in Sv. Tomažu na položaju ostajajo dosedanji župani, saj so edini oddali kandidature. Nove župane bodo nedvomno dobile občine Juršinci, Majšperk, Destrnik in Gorišnica, kjer se dosedanji župani iz lokalne politike umikajo.

Socialno varstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec se v javnosti drži sloves ustanove, v kateri bivajo nevarne osebe s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju, človeško domišljijo pa samo še dodatno buri okolje mogočnega gradu, v katerem zavod domuje.

Po podatkih šolskega ministrstva je septembra v šolske klopi sedlo približno 270.000 učencev in dijakov, od tega 21.888 takih, ki imajo odločbe o dodatni strokovni pomoči (DSP). Med njimi je 6.585 srednješolcev in 15.303 osnovnošolcev. V minulem šolskem letu jih je bilo 18.262, torej število otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami narašča; samo v letu dni se je povečalo za 3.626. Lani je strošek izvajanja te pomoči državo stal 5,65 milijona evrov. Šole pa se pri organizaciji soočajo s številnimi težavami, pri katerih je vsaka bolj ali manj prepuščena sama sebi, torej lastni iznajdljivosti.

Forminčanom, ki so se postavili po robu občini Gorišnica oz. županu Jožefu Kokotu, je uspelo. Povezali so se v civilno iniciativo in od občine zahtevali, da ponovno vzpostavi promet za vsa motorna vozila na lokalni cesti ob kanalu (Formin–Gorišnica). Gre za bližnjico, ki jo bodo lahko že kmalu spet uporabljali za vožnjo otrok v vrtec, šolo, na treninge, pa tudi obisk zdravnika, cerkve, pošte …

Družba se vedno bolj digitalizira, zato šolski sistem nujno potrebuje spremembe na področju učenja računalništva. Dilem je veliko: nekateri strokovni delavci zagovarjajo uvedbo obveznega in samostojnega predmeta računalništva in informatike, drugi so bolj naklonjeni razvijanju digitalnih kompetenc pri vseh predmetih.

Svetniki Občine Podlehnik so še zadnjič v tem mandatu sedli za skupno mizo in razgrnili proračun za letošnje leto. Poglavitna sprememba je znižanje prihodkov za 290.000 evrov, saj odločitev o državni podpori razvojni coni Podlehnik še ni znana, tako da se projekt, ki je ocenjen na 700.000 evrov, letos zagotovo ne bo začel.

V Art umetniškem ateljeju v Murkovi ulici 4 na Ptuju, ki je partnerski projekt ljubiteljskih likovnic Mojce Lovrec Prezelj, Janje Jozelj in Jožice Zorko Hofmüller, so sredi oktobra odprli razstavo likovnih del mednarodne likovne kolonije Duplek Art 13, v kateri so sodelovale tudi same.

Šolska telovadnica na Grajeni se je za en večer spremenila v afriško savano. Ob 20. obletnici šolske zgradbe so namreč učenke in učenci s pomočjo mentoric pripravili muzikal Levji kralj. Priprave so se začele že v lanskem šolskem letu, letos pa nadaljevale z avdicijo in številnimi vajami. V predstavi sodeluje skoraj polovica šole, okoli 90 otrok, na pomoč pri šivanju, izdelavi kostumov in scene pa so priskočile kar cele družine. Učenci so pokazali svoje izjemne talente, igralske in pevske, ter navdušili občinstvo, ki jih je nagradilo z bučnim aplavzom.

Zadnje slovo od znancev, svojcev je trenutek globoke žalosti in zato je za mnoge izjemnega pomena način slovesa od bližnjih. V Sloveniji prevladuje pokop z žaro, upada število pokopov s krsto, vse pogostejši pa postaja pokop z raztrosom pepela, ki je odslej mogoč tudi na pokopališču v Majšperku.

Na pobudo svetnikov so bili občinski redarji v lanskem letu več prisotni na cestah, na katere se vključujejo delovni stroji in traktorji neposredno z obdelovalnih kmetijskih površin. Prav tako so povečali nadzor nad parkiranjem v okolici pokopališča in dogajanjem na rekreacijskih poteh, pri čemer so pozornost usmerili na sprehajalce s psi, zbiranje mladine ter vožnjo z mopedi in motorji.

Člani dveh ptujskih klubov, ki povezujejo mlade prostovoljce, Rotaract kluba in Leo kluba, so v preteklih letih praznike polepšali številnim družinam. Tudi letos jim s pomočjo dobrih ljudi želijo pomagati. Na dobrodelnih piknikih minuli konec tedna so zbirali sredstva, s katerimi bodo "Božičku" decembra pomagali osrečiti čim več otrok iz socialno ogroženih družin.

Leto 2022 se bo v zgodovino podjetja Intera zapisalo z zlatimi črkami. Pred nekaj meseci so se preselili v prenovljene prostore na Vičavi, kjer so sočasno uresničili dolgoletno željo po odprtju Tehnološkega parka. S tem so začeli pisati še eno poglavje zgodbe, ki pa se je začela pred natanko 20 leti. Ta jubilej so slavnostno obeležili minuli teden.

Pred natanko letom dni se je ptujski bolšji sejem preselil na novo lokacijo, parkirišče nakupovalnega središča Qcenter. Ta se je odlično obnesla. Tako kupcev kot prodajalcev je iz tedna v teden več. Četrtek je postal dan za nakupovanje in tudi druženje.

V minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla je oktobra potekal mednarodni simpozij ob 50-letnici slovenske minoritske province sv. Jožefa. Na njem so sodelovali strokovnjaki iz Hrvaške, Italije in Slovenije, 14 avtorjev s 17 znanstvenimi članki. Ob tej priložnosti je izšel tudi zbornik z naslovom 50 let Slovenske minoritske province sv. Jožefa.

Sredi oktobra, na svetovni dan hrane, je Občinski odbor Rdečega križa (OO RK) Gorišnica pripravil simbolično prodajo raznih dobrin in izdelkov.

Obljube ministrov za gospodarstvo Matjaža Hana ter ministra, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Aleksandra Jevška ob obisku v Halozah so bile sladke kot letošnje grozdne jagode v haloških vinogradih. Župani upajo, da se sladkoba ne bo izgubila, kot se je že (pre)mnogokrat prej ob podobnih obiskih državnih veljakov.

Ptuj je slovensko mesto, tudi najstarejše, z največ priznanji za svojo urejenost. V preteklosti jih je prejel v različnih kategorijah, kot turistični kraj, izletniški kraj, dokler ga po večletnih prizadevanjih niso končno uvrstili med srednja mesta, kamor tudi sodi.

Občina Ormož je končala trimilijonsko investicijo na čistilni napravi, ki je na lokaciji nekdanje tovarne sladkorja. Čistilno napravo so nazadnje obnovili pred 28 leti (1994), bila je zastarela, tako po tehnologiji kot konstrukciji.