Literarni večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je bil prav poseben večer. Na njem je Alenka Čurin Janžekovič, učiteljica razrednega pouka in glasbene vzgoje, upokojena ravnateljica OŠ Sveti Tomaž, velika ljubiteljica glasbe in kulture ter plesa v pogovoru z Darjo Plajnšek predstavila svoj avtobiografski roman Sam bog naj jo bere, ki ga je po njenem pripovedovanju zapisala Petra Škarja. Govori o rojstvu, življenju in smrti, kjer odstira trenutno še zelo zamolčano temo o evtanaziji, o tem, da bi človek moral imeti izbiro o svojem koncu, da ne bi smel trpeti po nepotrebnem in da bi lahko izbral manj boleče slovo.

Svetniki občine Hajdina so na 19. redni seji potrdili rebalans proračuna za naslednje leto. V proračun so na novo vključili postavko, s katere bodo pokrivali stroške brezplačnega prevoza starejših občanov, povečali so tudi sredstva za financiranje gasilstva, in sicer za pokrivanje materialnih stroškov ter nabavo gasilskih vozil.

Občine pogosto načrtujejo trase kolesarskih poti po zasebnih zemljiščih, običajno kmetijskih. »Sprevrženo je, da v času, ko vsa Evropa ve, da se nam obeta pomanjkanje hrane, v Sloveniji govorimo o razlastitvi kmetov zaradi javnega interesa umeščanja kolesarskih poti, ki so namenjene športu in rekreaciji. Govorimo o novi nacionalizaciji,« je ogorčen povedal eden izmed kmetov na predavanju Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Ptuj se lahko pohvali z vadbenim poligonom za motoriste in voznike začetnike. To je bil tudi eden izmed pogojev, da se na Ptuju še vedno lahko opravljajo vozniški izpiti. V nasprotnem primeru bi se morali kandidati voziti v kar nekaj kilometrov oddaljen Maribor ali Mursko Soboto. Več manjših izpitnih centrov po Sloveniji je namreč zaprlo svoja vrata in eden izmed njih bi lahko bil tudi ptujski, kar pa se na srečo ni zgodilo. Vendar pa je uporaba poligona krepko zaračunana; v prvi vrsti avtošolam, nato ptujskemu Izpitnemu centru in za konec še vsakemu kandidatu oz. bodočemu vozniku posebej. 

Komunalna podjetja v zadnjem obdobju pospešeno vzpostavljajo sisteme za zbiranje odpadnega jedilnega olja po gospodinjstvih; večinoma s posebnimi uličnimi zbiralniki, ponekod pa tudi že z manjšimi posodami po gospodinjstvih. Čeprav vsekakor gre pozdraviti okoljsko ozaveščanje prebivalcev in tovrstno usmerjene aktivnosti komunalnih podjetij, pa se na drugi strani odpira vprašanje finančnega ozadja, saj je odpadno jedilno olje na trgu zelo dragocena in draga surovina; tona porabljenega olja na trgu namreč dosega tudi 400 in več evrov.

Interes za gradnjo sončnih elektrarn se je v minulih dveh letih izredno povečal, so povedali v družbi SODO, sistemskem operaterju distribucijskega omrežja z električno energijo. A namere po lastni sončni elektrarni marsikdo, tudi v Spodnjem Podravju, ne bo mogel uresničiti, saj je elektrodistribucijsko omrežje prešibko, da bi vzdržalo vse obremenitve.

Pevska družina projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je iz leta v leto večja. Vse več mladih, ki radi pojejo, želi zapeti na tem odru, na odru predizborov, polfinalih in v finalu, ki bo letos 20. avgusta. Že pretekle sezone so pokazale, da je vse več tistih, ki nanj vstopajo zelo pripravljeni, tako pevsko kot odrsko. Tudi v letošnji sezoni se ob sredah s pesmimi, ki so si jih sami izbrali, predstavljajo v oddaji Radia Ptuj, ki jo je mogoče spremljati tudi na Facebook kanalu Radia Ptuj. V prejšnjem tednu so se predstavili pevski talenti občin Juršinci in Sveti Tomaž, kjer ima petje že dolgo tradicijo. Tudi tokrat so se izkazali, ustvarili lep večer slovenske pesmi in glasbe.

Sredi marca se je pred gasilskim domom ptujskih gasilcev tudi uradno zaključila dobrodelna akcija Prevoz za Rudija, v kateri so zbirali sredstva za nakup avtomobila, prilagojenega za invalida, gasilskega veterana Rudija Topolovca, dolgoletnega člana operativne enote PGD Ptuj. Svojo doslej največjo dobrodelno akcijo so začeli ob praznovanju svoje 150-letnice, ob pomoči Območnega združenja RK Ptuj.

Malo ljudi se lahko ponaša s tako letnico rojstva (1922) kot Marija Habjanič iz Moškanjcev.

Ptujčani smo kar nekaj časa čakali na novo finalistko Miss Slovenije za miss sveta. To je letos uspelo 21-letni Ptujčanki, študentki tretjega letnika Pravne fakultete v Mariboru Blažki Hojak Šalamun.

Folklorno društvo Rožmarin Dolena je ob koncu lanskega poletja proslavilo več kot štiri desetletja nepretrganega in uspešnega delovanja ter se ob tem spomnilo in poklonilo vsem izjemnim članom, ki so pustili neizbrisne sledi ohranjanja tradicije in lokalnih posebnosti v plesu, pesmih, gastronomiji ter ljudskih šegah in navadah.

Epidemija je nekoliko okrnila dogodke in prireditve Skupine za ohranjanje šeg in navad, ki je bila ustanovljena pred 24 leti v okviru TD Podlehnik. V lanskem letu niso imeli niti enega nastopa, so pa snovali načrte in se pripravljali na prijaznejši čas za organizacijo prireditev v domačem kraju. Njihov glavni namen je ohranjanje šeg in navad v Halozah. Domačinov, ki še pomnijo, kako je bilo pred več desetletji v teh krajih, je namreč vse manj.

Mestno gledališče Ptuj je 14. marca v dveh nerežiranih gledaliških urah gostilo prav posebne nastopajoče, dijake prvega in drugega letnika umetniškega programa Gimnazije Ptuj – smeri gledališče/film. „Dijakinje in dijaki so delali, bili aktivni, se prilagajali času in razmeram. Zahvalil bi se učitelju za dramsko igro in govor Samu M. Strelcu, MG Ptuj in direktorju Petru Srpčiču za gostoljubje. Verjamem, da bo v prihodnje tovrstnega sodelovanja med nami in gledališčem še več, hkrati pa si želimo še več novih produkcij dijakov umetniškega oddelka,“ je povedal ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga.

Okoli pol enih ponoči je v naselju Rucmanci v občini Sveti Tomaž zagorela prazna stanovajska hiša. Blizu 40 gasilcev iz vseh društev gasilske zveze Sv. Tomaž se je z ognjem borilo več ur, žrtev na srečo ni bilo. Foto: PGD Savci

Malčki iz vitomarškega vrtca in podružnične osnovne šole so z risanjem svojim ukrajinskim vrstnikom simbolično poslali sporočilo podpore in željo po čimprejšnjem miru.

Zaradi izjemne suše so od ponedeljka do preklica po vsej državi, izjema so območja s snežno odejo, prepovedane vse aktivnosti, ki predstavljajo požarno nevarnost.

Pred slabima dvema letoma so v Vičanskem Vrhu celovito sanirali obsežen plaz, ki je vse bolj goltal zemljo in še najbolj grozil Vlašičevi hiši. Kljub temu da je na prvi pogled videti vse v redu, pa Jasna pravi, da o plazu še vedno sanja in da njen spanec na območju, prepredenem z rudniškimi rovi, nikoli ne bo povsem miren.

V zadnjih petih letih se je v šoli vožnje pod nadzorom učiteljev zgodilo skupaj 49 nesreč, od tega se jih je pet končalo z lažjimi telesnimi poškodbami.

Tudi Čebelarsko društvo Zavrč se je priključilo vseslovenskemu projektu Dan sajenja medovitih rastlin. Konec lanskega leta je namreč Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) dala pobudo, da se 26. marca letos v čim širšem obsegu pristopi k sajenju medovitih rastlin. Do leta 2030 želijo v Sloveniji posaditi 2 milijona medovitih rastlin. Priprave na akcijo čebelarjev po vsej Sloveniji so v polnem teku.

Dveletni projekt Sodobna oskrba starejših (SOS), za katerega so si na Ptuju iz EU sredstev pridobili 2,6 milijona evrov, se bo junija letos zaključil. 217 uporabnikov in še enkrat toliko prispelih vlog za tovrstno obliko pomoči na domu je po mnenju izvajalcev zadosten razlog za nadaljevanje, četudi v okrnjeni obliki. Za to bi potrebovali posluh, predvsem pa denar občin Spodnjega Podravja. Glede na prve odzive tega ne bodo deležni.