Folklorno društvo Rožmarin Dolena ohranja ljudsko izročilo na različnih področjih. Pod okriljem društva so dolga leta delovali tudi ljudski pevci, ki so počasi opustili ljudsko petje zaradi starosti in raznih bolezni. Žal pa ni več mladih, ki bi nadaljevali z ljudskim petjem. Zapojejo le še ob kakšni posebni priložnosti.

Že štirinajst let srečanje Med ljudskimi pevci in godci Radia Ptuj bogati vsakoletno razstavo oz. od lani festival Dobrote slovenskih kmetij. Ljudsko pesem in glasbo, ki sta bili nekoč stalna spremljevalki opravil na vasi, danes ohranjajo in prenašajo na nove rodove številne skupine ljudskih pevcev in godcev.

Delo, ki ga opravljajo zaposleni v domovih upokojencev, je izjemno pomembno tako za stanovalce kot njihove svojce. Potrpežljivost, sočutje, dobrosrčnost in velika mera razumevanja so le nekatere lastnosti, ki jih premorejo dobri negovalci, bolničarji, zdravstveni delavci, pa tudi vsi drugi, ki skrbijo za starostnike. Po izkušnjah Danice Merc, ki je zadnje leto v ptujskem Domu imela očeta, si prav vsi zaposleni zaslužijo veliko javno pohvalo.

Prometna varnost v občini Starše je ugodna. V lanskem letu se je zgodilo 19 prometnih nesreč, kar je ena manj kot leto prej. Spodbuden podatek je tudi ta, da se nihče izmed udeležencev ni huje telesno poškodoval ali izgubil življenja. Velik korak naprej k izboljšanju prometne varnosti pa prav gotovo pripomore tudi cestna infrastruktura. Ker se ta iz leta v leto izboljšuje, so nekateri mnenja, da bi se lahko omejitev hitrosti v naseljih Zlatoličje, Starše, Rošnja in Loka v prihodnje povišala s 50 na 60 oz. 70 kilometrov na uro.

Od 12. maja je v razstavišču ptujske knjižnice na ogled skupna razstava dveh ptujskih umetnikov, Srečka Molka, oblikovalca nakita, in Aleksandra Fenosa, likovnika. Na ogled bo do 10. junija. Ob ob sobotah pa bosta oba umetnika med 10. in 12. uro na voljo za pogovore in dodatne informacije.

V prihodnjem vrtčevskem letu 2022/2023 bodo Vrtec Žetale ponovno oblikovali le trije oddelki oz. natančneje – dva oddelka in pol, kar je za oddelek manj kot letos. Posledično so svetniki obravnavali nove cene programov vrtca.

Ptujska kmetijska zadruga, ki sodi med največje na Slovenskem, je lani za dobrih 4,5 milijona evrov povečala prihodke v primerjavi z letom prej, čeprav je odkupila manj pridelkov. Razlog je v višjih odkupnih cenah zrnja, je pojasnil direktor zadruge Branko Valenko.

Ko kmetovalec iz haloškega kraja Kočice Ivan Ber govori o svoji kmetiji, katere zaščitna znamka so jagode, sinovih in ženi, iz njega vejata ponos in predanost haloški zemlji, tradiciji, preteklosti. »Pred 30 leti sem zasadil prvi sadovnjak, pred 28 leti prve jagode,« je začel pripovedovati Ber, ki je majhno kmetijo s šestimi kravami preusmeril v pridelavo jagod, paprike ter jabolk.

Baročni dvorec Dornava je sredi maja gostil enote zaščite in reševanja. Na prvem Grajskem dnevu s policisti so se predstavili policisti, vojaki, reševalci in gasilci. Na grajsko dvorišče so povabili osnovnošolsko mladino in ji na zanimiv način predstavili svoje delo.

Festival Dobrote slovenskih kmetij tradicionalno spremljata ljudska glasba in ples, ki ju ohranjajo številne kulturne skupine na Ptujskem in v drugih slovenskih pokrajinah ter na Hrvaškem.

V Cirkulanah se že pripravljajo na 15. občinski praznik. Koledar prireditev je letos izjemno pester in raznolik. Med 13. majem in 17. junijem se bo namreč zvrstilo okoli 20 različnih dogodkov v organizaciji občine in domačih društev. Tradicionalno praznovanje, ki je namenjeno vsem občanom, bodo po dveh letih lahko ponovno izvedli tako kot pred epidemijo.

Vsaj 678 razlogov je, da so se na ptujski občini tudi letos odločili zagotoviti sredstva za izvedbo poletnega počitniškega varstva šolarjev. Natanko toliko je bilo namreč lani udeležencev, ki so se julija in avgusta družili z bratoma Malek in njihovimi animatorji.

Edi Kupčič, zaljubljenec v zgodovino domačih Vitomarcev, je pripravil knjižico z naslovom Vitomir – resnična osebnost naše zgodovine, ki bo vsak čas ugledala luč sveta.

Turizem velja za eno najhitreje rastočih gospodarskih in profitnih panog, obenem pa tudi za eno najobčutljivejših, saj je njegov razcvet v celoti odvisen od »vsesplošnega dobrega počutja sveta«.

Počitnice so tako rekoč pred vrati in seveda se bo tudi letos veliko Slovencev odpravilo v tuje ali domače kraje na oddih. Pri tem bodo morali upoštevati kar nekaj ne najprijetnejših dejstev. Cene počitniških storitev so se namreč (precej) dvignile.

Poletni dopusti se bližajo. Na turističnih agencijah opažajo hitro polnjenje kapacitet, zato pozivajo k čimprejšnji rezervaciji. Vprašanje pa je tudi, kaj bo s cenami turističnih aranžmajev. Rezervacije v zadnjem hipu se letos naj ne bi obrestovale, nasprotno.

Predstavniki 11 občin ustanoviteljic Glasbene šole Karola Pahorja morajo skupaj z vodstvom tega zavoda čim prej najti primerno lokacijo za selitev z Vičave. V začetku prejšnjega meseca so bili namreč obveščeni, da jim stavbe, v kateri so doslej delovali, Šolski center Ptuj od septembra naprej ne bo več oddajal. Ena izmed možnosti je selitev na Osojnikovo 3, v prostore, ki jih je doslej uporabljalo podjetje Intera.

Včeraj popoldan je zagorelo v kletnih prostorih hiše v kraju Laporje pri Slovenski Bistrici. Dve osebi sta bili zaradi vdihanja dima odpeljani v bolnišnico.

V občini Starše so priprave na 25. občinski praznik v polnem teku. Praznovanje bo znova tako pestro kot pred epidemijo. Društva pripravljajo številne dogodke, glavno dogajanje pa bo trajalo kar tri dni zaporedoma. »Tako je tudi prav, saj je to osrednji dogodek leta, namenjen našim občanom. Veseli nas, da se bomo ponovno lahko srečali v živo, se poveselili, hkrati pa tudi pregledali naše delo v preteklih mesecih,« je dejal župan Stanislav Greifoner.

Zeleni odrez predstavlja odpadek, za katerega pogosto nismo prepričani, kako z njim pravilno ravnati. Predvsem ob spomladanskem čiščenju ga je zmeraj veliko, mnogi vejevje skurijo v naravnem okolju, čeprav v številnih občinah velja prepoved, med drugim tudi na območju Ptuja. "Vsi vemo, kakšno je stanje na terenu. Nemogoče je pričakovati, da bo nekdo, ki ima sadovnjak na samem, daleč od kakšnih hiš, več sto metrov peš nosil odpadno vejevje in vozil lesni odpadni material čez celo mesto na zbirno točko. Prav bi bilo, da se to uredi v občinskem odloku in prilagodi dejanskemu stanju, da ljudje ne bodo v strahu pred sankcijami," predlaga svetnik Luka Žižek.