Klub ptujskih študentov (KPŠ) letos obeležuje 30 let delovanja. Temu jubileju posvečajo tudi letošnji festival Vino ni voda, ki se je začel minuli petek v romanskem palaciju.
Redar, ki se je s službenim vozilom zapeljal po potki v ormoškem parku, tega ne bi smel storiti, je na oktobrski seji občinskega sveta v Ormožu poudaril vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič.
Super volilna jesen se je začela. V nedeljo bomo volili predsednika države. Ker vse kaže na drugi krog, bomo na volišča ponovno šli čez 14 dni. In potem po 14 dnevih še enkrat, ko bomo 20. novembra volili lokalne predstavnike oblasti. V občinah, kjer bodo o županih odločali v drugem krogu, bodo volitve še 4. decembra. Vmes, 27. novembra, pa bomo zelo verjetno odšli na volišča še zaradi trojnega referenduma.
Podobno kot v drugih občinah so tudi v Lenartu organizirali mrežo prostovoljcev, ki so pripravljeni starejše občane brezplačno odpeljati po nujnih opravkih.
Evropski kmetje so upravičeni do izplačila neposrednih plačil pod pogojem, da upoštevajo pravila o zdravju in dobrobiti ljudi, živali, rastlin in okolja. Izplačila niso nagrada kmetom, temveč naj bi ohranjala ekonomsko vzdržnost kmetij oz. izravnavala razliko med odkupnimi cenami in stroški, ki jih imajo kmetje s pridelavo hrane za ljudi in živali (ter surovin za bioplinarne), a med največjimi prejemniki izplačil v Sloveniji niso kmetje, temveč znana živilska oz. kmetijska podjetja.
Kot je znano, je vlada pred časom že sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah javnega sektorja. Njen cilj je znižati porabo energije za deset odstotkov. Med pomembnejšimi je ukrep, da se prostori v organih državne uprave ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka, kot je 20 stopinj Celzija. Ta ukrep je zavezujoč samo za organe v državni upravi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote), za ostale pa velja kot priporočilo.
Finančno obdobje pridobivanja evropskih sredstev 2014–2021 se končuje. Slovenija se resnega črpanja evropskega denarja vsakič loteva šele, ko se obdobje financiranja izteka. To je postala stalna praksa, zato se vedno koristijo podaljški finančnega obdobja, trenutno je to do leta 2023.
Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava so to jesen gostovali v Šabcu, udeležili so se mednarodnega Čivijaškega karnevala. Ker je korona karneval minula leta preprečila, so se letošnjega toliko bolj veselili.
Ptujčanke so vražja dekleta, lepa, talentirana, ambiciozna, o tem ni dvoma. V samostojni Sloveniji so doslej osvojila skoraj vse prestižne lepotne naslove. Zdaj se jim je pridružila 21-letna študentka velnesa Lea Prstec, ki je osvojila laskavi naslov Miss earth Slovenije 2022. Prihaja iz Podvincev, naselja, ki piše nadvse uspešno zgodbo zmagovitih mladih ljudi na področju športa in lepote.
Pri delodajalcih so vse bolj zaželeni certifikati uspešnosti. Gre za dokument, ki ga lahko pridobijo dijaki in dijakinje, ki so v času srednješolskega izobraževanja pridobili delovne izkušnje v tujini. V Šolskem centru Ptuj zato mladim že vrsto let omogočajo, da nekaj tednov aktivno preživijo v eni izmed evropskih držav. Med letoma 2017 in 2022 so izvedli 193 mednarodnih izmenjav oz. mobilnosti dijakov in zaposlenih v okviru Eramus +.
»Police v našem skladišču so vse bolj prazne, z vsemi podražitvami in začetkom kurilne sezone pred vrati pa se bodo potrebe družin po prehrani in humanitarni pomoči verjetno še povečale,« je bilo pred dnevi objavljeno na Facebook strani humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi, skupaj s prošnjo po donacijah, saj je očitno vse več ljudi potrebnih pomoči, medtem ko materialne donacije upadajo. »Včasih tudi ves mesec ni nobene donacije hrane,« pravijo.
Število brezposelnih v regiji je v zadnjih mesecih konkretno upadlo. Medtem ko jih je bilo pred leti na območni službi Zavoda za zaposlovanje več kot 6.000, jih je trenutno trikrat manj. Približno sorazmerno s temi številkami pričakovano upada tudi delež zaposlenih svetovalcev in drugih na samem zavodu.
Na državni meji med Slovenijo in Hrvaško pri sv. Avguštinu nad Veliko Varnico so se na pobudo Hrvaško-slovenskega društva prijateljstva sestali prijatelji, sosedje, mejaši in ugotovili, da med slovenskim in hrvaškim narodom obstaja vez, ki ji nobena meja ni ovira.
Na OŠ Mladika so v minulem tednu z različnimi dejavnostmi obeležili 120 let šolske zgradbe. Pripravili so razstave, delavnice, izvedli recital učiteljev in kar dve prireditvi, ki so ju poimenovali »120 let gradimo prijateljstvo« ter »Mladika v besedi in glasbi«. Ob tako častitljivem jubileju je luč sveta ugledala tudi nova knjiga o bogati zgodovini šolske stavbe, katere avtor je upokojeni učitelj Franc Golob. Skupaj s Filatelističnim društvom Ptuj so izdali tudi jubilejno znamko, pisemsko ovojnico in poštni žig.
Pet haloških občin se je z željo po preboju na področju turizma povezalo in oblikovalo skupno blagovno znamko Haloze, za promocijo tega vinorodnega in kulinaričnega območja so namenile 360.000 evrov. Občine menijo, da je temelj narejen in da morajo sedaj ponudniki prevzeti nadaljnjo odgovornost. »Najprej mora biti ponudba, šele nato bodo začeli ljudje hoditi v Haloze,« je poudaril Miran Senčar iz TD Ptujska Gora.
V osnovnih šolah je marsikaj odvisno od števila oddelkov, tudi število ur za interesne dejavnosti, pa dodatni in dopolnilni pouk. Posledično so na šolah, kjer morajo zaradi manjšega števila otrok razrede združevati, prikrajšani za nekatere vsebine. Gre za tako imenovane kombinirane oddelke, ki pa imajo tako prednosti kot slabosti.
Zadnje zasedanje v tem mandatu je že opravil tudi kidričevski občinski svet. Na 28. redni seji, ki je bila minuli četrtek, so med drugim potrdili rebalans letošnjega proračuna. Predstavila ga je finančnica Tatjana Kačičnik.
2 x 400 kV daljnovod Cirkovce–Pince, ki ga je zgradil nacionalni sistemski operater prenosnega omrežja Eles, je konec junija povezal slovenski elektroenergetski sistem z madžarskim. V Cirkovcah so nadgradili razdelilno transformatorsko postajo (RTP), do meje z Madžarsko pa zgradili dobrih 80 kilometrov daljnovoda. Šlo je za največjo Elesovo investicijo doslej v vrednosti čez 150 milijonov evrov.
V sejni sobi sveta Občine Ormož je bilo 12. oktobra zelo živahno – prostor so zavzeli osnovnošolci, ki so sodelovali na 2. seji Otroškega občinskega sveta. Ormož je dobil tudi novo županjo, to je Klara Lia Žuran iz Osnovne šole Velika Nedelja, od koder prihaja tudi podžupanja Žana Črček Žmauc.
»Pričakujem nežno izvedbo, brez zgodovinskih tem, posvetimo se raje temu, kar imamo,« je v uvodu predlagal župan Franc Majcen, tokrat so mu svetniki prisluhnili in rebalans ter proračun za prihodnje leto sprejeli brez večji pomislekov.
