Arhiv Štajerskega Tednika

Vse se je začelo v davnem letu 1945, po koncu druge svetovne vojne, ko so bile oblikovane kmetijske organizacije na območju sedanje lenarške upravne enote. Iz njih so nastale zadruge, ki so se slednjič združile v eno veliko – kasnejši Agrokombinat Lenart, ta pa se je po osamosvojitvi Slovenije in po nizu sprememb leta 1997 preoblikoval v Žipo Lenart, ki ga je leta 2015 prevzelo družinsko podjetje KGS Krajnc in ga vodi še danes.

Uvedba digitalizacije v kmetijstvo

»Smo v prvi vrsti kmetija, morda za slovenske razmere res malo večja, vendar z vsemi značilnostmi slovenske razdrobljenosti kmetijskih površin in z vsemi tegobami, ki tarejo slovensko kmetijstvo. Razne poljščine pridelujemo na 870 hektarjih kmetijskih površin, ki so razpršene med Šetarovo, Zgornjimi Verjanami in Zamarkovo. Med njimi 27 hektarjev namenjamo ekološki proizvodnji. Poleg tega vzrejamo tudi 3.500 prašičev in 1.400 glav govedi,« pripoveduje eden od lastnikov Mitja Krajnc.

Posebno pozornost namenjajo tehnološkim posodobitvam in vpeljavi digitalizacije v kmetijstvo. Tako so s postavitvijo sodobnega sušilno-skladiščnega obrata za žita omogočili združitev procesov pridelave, obdelave ter skladiščenja žit in koruze, vse to pa poteka s pomočjo tehnologije, ki natančno nadzira tako temperaturo, vlago kot tudi prisotnost kisika v skladiščeni žitni masi. Za sušenje uporabljajo obnovljive vire energije, in sicer so na streho hlevov v Šetarovi že leta 2012 postavili sončno elektrarno.

Bistveno višje plače od panožnih

Preberite več v Štajerskem Tedniku