Arhiv Štajerskega Tednika

Mladi prevzemnik Gregor Kolar iz Dobrine pri Žetalah ima tretjino zemljišč z naklonom, ki bi zahtevala pohodniške čevlje. »10 ha zemljišč ima povprečen nagib 40,5 %, nekako tako, kot bi se podali na Donačko goro. Strojna obdelava ni možna,« je dodal, ker pa kmetija leži na 278 metrih nadmorske višine in ne sredi Pohorja, je ob del izplačil za območja z omejenimi dejavniki (OMD). »Ekonomike ni,« pravi.

Mladi prevzemnik, ki redi okrog 40 krav molznic in obdeluje 46 ha zemljišč (v to so všteta tudi zemljišča, za katera ne uveljavlja subvencij) in 40 ha gozdov, pa je izračunal strošek spravila krme ter na drugi strani prihodek OMD. »Da spravim krmo z 10 ha na 22 GERK-ih skupaj, potrebujem pomoč 12 ljudi, kar pomeni nekje 360 evrov delovnih ur. Če bi jih plačal 10 evrov na uro, bi zgolj delo stalo 3.600 evrov. Tega stroška sedaj nimam, ker mi na srečo pomagajo člani družine in prijatelji. K 3.600 evrov je treba prišteti še malico, baliranje, stroške košnje z bencinsko kosilnico. Pod črto – stroškov imam 6.950 evrov, dobim pa 4.625 evrov OMD za 35 ha. Kdo bo kril razliko?!«

Primerjave prepovedane …

Ob tem je Kolar v primerjavi z drugimi še na slabšem, saj porabi nekje 2.100 litrov goriva – bencina za pihalnike in kosilnice, za katere pa, odkar je v veljavi kmetijska nafta, ne more uveljavljati trošarine. »Trošarine ne morem dobiti povrnjene niti za delo v gozdu – torej porabo bencina pri motorni žagi. Odgovor pristojnih je bil, da nas je premalo takšnih, da bi se splačalo spreminjati ali dopolnjevati sistem. Morda res, a nam bi to veliko pomenilo.«

Kolar je želel izvesti tudi primerjavo izplačil in stroškov med kmeti na različnih območjih, na primer v Halozah, na Pohorju, na ostalih hribovskih območjih. »Odgovor je bil, da podatkov ne morem dobiti in da primerjave ne smem narediti, saj lahko povzročim vojno med kmeti.

Preberite več v Štajerskem Tedniku