V sklopu uradnega dela valete se običajno na osnovnih šolah izvaja ples, ki je bil še pred leti značilen le za srednješolske zaključke šolanja. V sklopu tega ponekod zaplešejo tudi s starši. Na posameznih šolah pri tem vztrajajo, druge se ga izogibajo in predlagajo ples v sklopu neformalnega dela druženja. Dejstvo je, da situacije v vseh družinah niso enake. So tudi otroci enostarševskih družin, taki, ki jim je starš umrl, so ločeni, nimajo stikov, ne želijo plesati ipd. Z željami posameznih staršev, ki se pretirano zagnano angažirajo in vpletajo v organizacijo valete, ima težave več šol. Na eni so bili letos deležni celo grožnje s tožbo, če njihovi želji ne ugodijo. Učiteljski zbor je z jasnimi argumenti vztrajal pri svoji odločitvi.

»Občinski praznik ni zgolj obeležitev datumov. Je trenutek, ko se ozremo nazaj na opravljeno delo, se zahvalimo vsem, ki so s svojim trudom, znanjem in srčnostjo prispevali k razvoju občine, ter si zastavimo nove cilje za naprej,« je na osrednji proslavi ob 6. ormoškem občinskem prazniku lepo število zbranih nagovoril župan občine Danijel Vrbnjak.

Mestno gledališče Ptuj tudi v jubilejnem, 30. letu niza uspeh za uspehom. Nadvse uspešna je bila bera na tretjem festivalu, kjer so sodelovali letos. Najprestižnejša je nagrada za najboljšo predstavo celotnega festivala na letošnjem 70. festivalu Sterijino pozorje v Novem Sadu za predstavo Boj na požiralniku.

Odličen uspeh, nadarjenost, izjemni športni in glasbeni dosežki. To so odlike najuspešnejših ptujskih učencev, katerim je bila namenjena današnja svečana prireditev v Mladinsko kulturnem centru Stara steklarska. Županja Nuška Gajšek je skupaj z ravnatelji in ravnateljicami ptujskih osnovnih šol podelila priznanja 55 zlatim odličnjakom. Vsi so prejeli grb na steklu Mestne občine Ptuj.

Cestno podjetje Ptuj je bilo najcenejše med petimi ponudniki, prijavljenimi na razpis za modernizacijo cest, pločnikov in kolesarskih stez, ki jih bodo začeli prenavljati v kratkem.

Policisti so včeraj obravnavali hudo prometno nesrečo na območju Apač v občini Kidričevo.

V začetku leta so v Podlehniku svečano odprli podjetniški inkubator, po pol leta so podpisali novo gradbeno pogodbo, tokrat za izgradnjo Medgeneracijskega športnega objekta Podlehnik.

V Juršincih se še vedno spopadajo z odpravo posledic katastrofalnih poplav, ki so Slovenijo zajele v začetku avgusta pred dvema letoma. Problematičen ostaja jarek v Dragoviču, ki ob obilnejšem dežju povzroča mnogo težav. Voda se razliva po cesti, ogrožene so hiše, jarek pa je že tako globok, da je postal celo nevaren.

Kar 15,75 milijona evrov država namenja za razvoj profesionalizacije nevladnih organizacij in prostovoljstva. S tem denarjem bodo financirali 225 zaposlitev, za vsako delovno mesto 35.000 evrov letno oziroma 2.900 mesečno. Skupni znesek je za četrtno višji od lanskoletnega, sofinanciranih bo še 35 dodatnih delovnih mest. Kakšni pa bodo učinki in kdo bo imel največjo korist od teh milijonov?

Če po čem, potem kune poznamo predvsem po njihovem veselju do grizljanja avtomobilskih kablov in drugih izolacijskih materialov. Ker so glasne in jih je zelo težko pregnati, ko se udomačijo, veljajo za nadležne živali. Kot kaže, pa jih je v zadnjem času precej v bivalnih naseljih, domovanje si najdejo na podstrešjih stanovanjskih stavb, hiš, garaž, v pokrovih avtomobilov ... Predsednik ptujsko-ormoške Lovske zveze pa pravi, da je mladiče kune pred nekaj dnevi zasledil tudi v ptujskem parku.

Cena oz. vrednost hrane je razvrednotena, je prepričan Rafael Hronek iz Stoperc, ki obdeluje osem hektarjev strmin in v hlevu redi osem glav živine. "Bilo nas je šest otrok, in ko so šli brat in dve sestri k birmi, je oče prodal teleta. Z denarjem od prodaje je vse tri oblekel in obul, ostali smo dobili gojzerje in poskrbel je še za pogostitev. Danes moraš prodati dve teleta, če želiš pokriti stroške zgolj za enega otroka," je podal primer. Hrana je postala brez vrednosti, strmine pa so ostale. In to kakšne. Kmetje za delo potrebujejo specialno mehanizacijo, ki ima (pre)visoko ceno. "Ministrstvo bi moralo vsakemu podariti kosilnico," pravi Dejan Lorber, mladi prevzemnik kmetije, prav tako iz Stoperc.

Pred dnevi je Dijaška skupnost Celje opozorila, da je bila letošnja matura ena zahtevnejših in Državni izpitni center celo pozvala k spremembi sistema ocenjevanja. S celjskimi maturanti se po odzivu Dijaške sekcije KPŠ Ptuj strinjajo tudi na Ptuju.

Ministrstvo za kulturo je za sofinanciranje obnov kulturnih spomenikov razpisalo 16 milijonov evrov. Iz Spodnjega Podravja z Bistriškim so denar na razpisu poskušale pridobiti štiri občine, a je uspelo le občinama Ormož in Slovenska Bistrica. Občina Ormož bo prejela okoli milijon evrov za obnovo ormoškega gradu in tamkajšnjega parka. Z obnovo slovenjebistriškega gradu je uspešno kandidirala tudi občina Slovenska Bistrica.

Vesna Šiplič, direktorica Doma upokojencev Ptuj, ki z 950 stanovalci in okoli 600 zaposlenimi velja za največjega v državi, se je danes s sedmo silo družila na delovnem zajtrku.

Iz šibja in lesa nastajajo preprosti, a uporabni izdelki.

Medgeneracijski dnevni center (MDC) Mavrica, ki ga vodi Danijela Meznarič, je letos priredil že drugo Mavrično srečanje. Zaznamovalo ga je povezovanje ljudi, idej in organizacij, ki prispevajo k bolj vključujoči, solidarni in aktivni skupnosti.

Dve podjetji s ptujskega konca - Talum in Aiport Tech - sta se uvrstili v nacionalni izbor GZS za inovacije. Razglasitev najboljših bo na Dnevu slovenske inovativnosti 16. septembra.

V nekaterih krajevnih organizacijah so krvodajalci izjemno aktivni in tudi uspešni pri privabljanju podmladka. Ena takih je Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce. Predsednik komisije za krvodajalstvo Martin Golenko, sicer tudi sam vztrajen in zagnan krvodajalec, se zaveda pomena promocije darovanja krvi med mladimi. V njegovi družini je krvodajalstvo samoumevno, darujejo vsi, skupaj so nabrali 520 darovanj, kar je izjemno.

Občini Gorišnica je uspelo oddati v najem prostore nekdanje papirnice v občinski stavbi. Novega najemnika je iskala kar nekaj časa, nato pa je interes pokazalo podjetje DARNESS GROUP, širši javnosti bolj znano kot družinska pekarna Blanka iz Cirkulan.

Psihiatrična bolnišnica Ormož si skupaj s tamkajšnjo občino že vrsto let prizadeva za vzpostavitev negovalne bolnišnice. Pred tem potrebujejo zeleno luč ministrstva za zdravje, ki bo zagotovilo potrebna finančna sredstva. Tudi na Ptuju si še vedno prizadevajo za izgradnjo tovrstne bolnišnice.