Raztros pepela brez duhovnika. Bo v prihodnje drugače?
Občina Sveti Tomaž je pred kratkim uredila prostor za raztros pepela pokojnih. Ob odprtju je nekoliko presenetila odločitev tamkajšnjega duhovnika, ki prostora ni želel blagosloviti. Ob tem je sporočil tudi, da pri samem raztrosu pepela ne bo sodeloval.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zato nas je zanimalo, kakšna navodila imajo duhovniki v takšnih primerih in kakšno je pravzaprav stališče Katoliške cerkve do raztrosa pepela.
Smernice glede tega vprašanja so precej jasne. Katoliška cerkev raztrosa pepela ne šteje za primeren način pokopa. Takšno stališče izhaja iz krščanskega razumevanja smrti in človekovega telesa. Krščanski pogreb namreč ni zgolj slovo od pokojnika, ampak izraža vero v posmrtno življenje in vstajenje, hkrati pa je namenjen tolažbi svojcev in skupnosti. Pomemben del slovesa so molitev, pogrebno bogoslužje in sveta maša.
Maša pred raztrosom
Če se pokojnik kljub temu odloči za raztros pepela, je cerkveni pogrebni obred mogoče opraviti ob žari v mrliški vežici še pred raztrosom. Pri samem raztrosu pa duhovnik ne sodeluje. S tem naj bi bili svojci seznanjeni že ob dogovoru za pogreb. Pogrebniki torej brez prisotnosti duhovnika odpeljejo žaro do mesta, ki je namenjeno za raztros. Žalujoči se nato praviloma zberejo še pri sveti maši v cerkvi.
Obstajajo sicer tudi že posamezni duhovniki, ki tej praksi ne sledijo povsem in žaro kljub cerkvenim smernicam pospremijo do samega mesta raztrosa.Po njihovem razumevanju je bistveno predvsem človekovo odrešenje, ne pa sama oblika pogreba.
Odnos cerkve do oblike pogreba se spreminja
Ob tem opozarjajo, da se je odnos Cerkve do posameznih oblik pokopa skozi čas že spreminjal. Najbolj očiten primer so žarni pogrebi. Katoliška cerkev sprva ni bila naklonjena upepeljevanju, danes pa sta upepelitev in žarni pokop nekaj povsem običajnega in zelo razširjenega. Cerkev ju sprejema, če odločitev za upepelitev ni povezana z razlogi, ki bi nasprotovali krščanski veri. Kjer okoliščine dopuščajo, sicer priporočajo, da se svojci od pokojnika z obredom poslovijo že pred upepelitvijo, žaro s pepelom pa nato pokopljejo na pokopališču.
Po cerkvenih smernicah hranjenje pepela doma ni primerno. Prav sprememba odnosa do upepelitve je razlog, da so nekateri prepričani, da se bo sčasoma spremenila tudi praksa pri raztrosu pepela in bodo duhovniki lahko v prihodnje prisotni tudi na samem mestu raztrosa.
Pepel pokojnika ne sodi v dragulje?
Eden ključnih pomislekov Cerkve pri raztrosu je, da pokojnik nima več določenega kraja zadnjega počitka. Če je pepel raztresen v morju, gorah, gozdu ali drugje v naravi, ni groba oziroma kraja, kamor bi lahko prihajali svojci in prihodnje generacije, se pokojnika spominjali in zanj molili. Po cerkvenem razumevanju se lahko s tem izgublja tudi sporočilo o človekovem dostojanstvu, vstajenju in večnem življenju.
Podobno zadržana je Cerkev tudi do spreminjanja pepela pokojnikov v spominske predmete ali dragulje ter drugih sodobnih oblik ravnanja s posmrtnimi ostanki, ki niso skladne s krščanskim razumevanjem smrti.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
