Številni stanovalci domov upokojencev klime sploh ne želijo
Iz združenja za dostojno starost Srebrna nit so ob novem vročinskem valu prišla opozorila, da so bivalne razmere v vročini tudi v nekaterih domovih za starejše še vedno nevzdržne. Preverili smo, kako za prijetnejše bivanje v letošnjem rekordno vročem poletju skrbijo v ptujskem, ormoškem in lenarškem domu upokojencev.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V novejših enotah Doma upokojencev Ptuj v Juršincih in Žabjaku je po besedah direktorice Vesne Šiplič seveda poskrbljeno tudi za ustrezno hlajenje prostorov. V najstarejši, ptujski enoti pa so klimatizirani skupni prostori in hodniki, z mrzlim zrakom teh prostorov pa z odpiranjem vrat ohlajajo tudi sobe. »Ker te starejše stavbe niso bile grajene za tako ekstremno visoke temperature, smo v letošnjem prvem vročinskem valu montirali dodatne klimatske naprave, in sicer dve na Ptuju in štiri v enoti v Muretincih. Temperatura tako nikoli ne preseže 28 stopinj Celzija.«
V nočnem času skrbijo za zračenje, saj so se do sedaj temperature v nočnem času vendarle še dovolj spustile. Poleg tega skrbijo, da stanovalci nosijo lahka oblačila in predvsem več pijejo. »Včasih namreč tudi v teh vročih dneh še vedno opazimo koga v jopici ali volnenem puloverju.« Tisti, ki to zmorejo, pa se čez dan tudi večkrat zadržujejo v klimatiziranih skupnih prostorih. V popoldanskem času so zaradi vročine ukinili tudi strežbo pred domsko kavarno, starostnike namesto tega vabijo v ohlajeno notranjost.
Želje so zelo različne
V Centru za starejše občane Ormož so s klimami opremljeni hodniki in nekatere sobe, odvisno od oddelkov. »To poletje smo na štirih oddelkih, na katerih so bile sobe že klimatizirane, uredili še hlajenje na hodnikih. Če so bile v sobah izražene potrebe po klimi, smo te tudi dodatno vgrajevali. So pa rešitve zelo različne, saj nekateri stanovalci klime ne želijo. Posebej težko je, ko v sobi tega ne želi eden od sostanovalcev. To je lahko tudi vir nesoglasij in nezadovoljstva,« pravi direktorica Janja Jurkovič in dodaja, da se v takih primerih potem trudijo najti primerno rešitev za vse.
Je pa stavba starejša in tako nima centralnega hlajenja, zato morajo iskati ustrezne naknadne rešitve za hlajenje prostorov. V nočnem času poskrbijo za naravno zračenje prostorov, zaradi česar so okna opremljena s komarniki. V Ormožu prav tako poudarjajo večji vnos tekočine in starostnikom v večji meri ponujajo sadje, predvsem lubenice, organizirajo pa tudi dodatne dneve z različnimi aktivnostmi.
V Lenartu do 24 stopinj Celzija
Tudi oba lenarška domova, Dom sv. Lenarta in Dom sv. Agate, sta klimatizirana. Slednji, ki so ga odprli leta 2022, je opremljen tudi s prezračevalnim sistemom, ki omogoča upravljanje prezračevanja po posameznih enotah.
V Domu sv. Lenarta pa so v lanskem letu namestili še zunanje žaluzije in poleg skupnih prostorov klimatizirali še hodnike in druge prostore, v katerih so v preteklosti za vpihavanje hlajenega zraka skrbeli tudi z ventilatorji. »V sobah sicer klimatskih naprav tudi sedaj ni, za hlajenje podnevi odpiramo vrata. A še ta nekateri zapirajo, da se ne bi prehladili,« pravi direktor Zlatko Gričnik.
Po njegovih besedah so prav zunanje žaluzije tiste, ki so pomenile največjo razliko. Redno spremljajo temperaturo po nadstropjih in jo tako centralno kot tudi fizično vzdržujejo med 23 in 24 stopinjami Celzija. Ponoči pa prostore zračijo z odpiranjem oken, ob izrazito visokih temperaturah pa so jo ob jutrih hladili tudi s klimatiziranjem. Tudi v Domu sv. Lenarta si želijo v prihodnje urediti prezračevalni sistem.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
