Ptujski trgovci so na letošnjem 45. tekmovanju v tehniki prodaje dosegli neverjeten uspeh. Osvojili so prvo mesto med vsemi ekipami in še zlata priznanja v treh kategorijah. Zmage so bili izjemno veseli, še posebej zato, ker je niso pričakovali. Dogodek je gostila Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper, skupno pa je sodelovalo 15 šol s 105 tekmovalci, ki so se pomerili v spretnosti prodajanja in trženja.

Pred dnevi so se na Ptuju srečali deležniki, ki se ukvarjajo z razdelitvijo denarja iz evropskega kohezijskega sklada. Direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje Boris Keuc je dejal, da razvojnega koraka naprej niso naredili 20 let in so od čakanja že rahlo utrujeni. S prstom je pokazal tudi proti najbolj razvitemu območju v državi, osrednjeslovenski regiji, ki je po njegovih besedah razvita bolj od povprečja Evrope.

Svetniki destrniškega in trnovskega občinskega sveta so dvignili roke za nove ekonomske cene vrtcev.

Slaba tretjina slovenskih občin bo morala na novo določiti volilne enote za lokalne volitve. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je 65 občin pozvalo, da volilne enote popravijo, razlog pa neenakomerna razdelitev števila volivcev po volilnih enotah, kar pomeni kršitev načela enakosti.

Zmrzal je tudi letos ljubiteljske in poklicne sadjarje oropala pridelka. A čeprav bo zaradi prenizkih temperatur letos ponovno manj (če sploh bodo) češenj, hrušk, jabolk …, se bodo vsaj v Vidmu lahko sladkali s figami. Kot je bilo slišati na seji občinskega sveta, teh sadežev v videmski občini ne manjka – fig v žepu, da ne bo pomote.

Krajani ožjega središča Ormoža so v skrbeh, ker jih bo „Najboljši sosed“ najverjetneje prikrajšal za edino živilsko prodajalno v mestnem jedru. Na robu Ormoža imajo na voljo nekaj večjih prodajaln z živilskim blagom, vendar je pot do tja za nekatere, zlasti starejše, predolga.

Krajevna skupnost Sela s predsednikom Dejanom Tramškom na čelu je začela zbirati podpise proti gradnji strelišča v Apačah. Prepričani so, da bo hrup iz strelišča, ki naj bi ga uporabljala vojska, policija in tudi lovska društva iz vse vzhodne Slovenije, negativno vplival na zdravje in vsakdan okoliških prebivalcev. Od vlade zahtevajo, da prekliče odločitev o gradnji strelišča v Apačah ter da najprej vzpostavi dialog z okoliškimi lokalnimi skupnostmi.

Delamo zato, da živimo, in ne živimo za to, da delamo. A marsikomu se zdi, da ni tako, in se sprašuje, zakaj je v Sloveniji slabše kot na primer pri severnih ali zahodnih sosedih, po drugi strani pa (za zdaj) bolje kot pri vzhodnih in južnih. Kljub dejstvu, da jih mnogo životari z minimalnimi plačami, smo sicer s plačami v EU še vedno nekje v zlati sredini, toda vedno bližje najslabše plačanim.

Nepojmljivo je, kolikokrat doslej so se vandali spravili nad otroška igrala v obeh ptujskih parkih. Igrala so sicer zavarovana, tako da večjih stroškov na ta račun za občinski proračun ni, je pa veliko dela in nejevolje, zato so se odločili za namestitev kamer. Za zdaj na treh lokacijah.

Markovska občina najverjetneje letos ne bo začela načrtovane ureditve ceste v Zabovcih, od križišča Gmajna do križa na Prednicah. Nekaj tamkajšnjih vaščanov, ki imajo ob omenjenem odseku v lasti svoje nepremičnine, se s predlaganim projektom ne strinja. Pravijo, da je močno predimenzioniran ter v nesorazmerju med stroški in koristmi, gradnja pa bi preveč posegla v njihove parcele. Na občino so poslali dva dopisa, vendar njihovih predlogov niso upoštevali, zato želijo svoje interese zaščiti z odvetnikom.

Polovica spodnjepodravskih občin je oddala vloge za nepovratna evropska in državna sredstva za namestitev sončnih elektrarn. Občine so za prijavo na razpis oblikovale konzorcije. Večini namreč ni uspelo priti niti do enega megavata moči elektrarne, kar je bil minimalni pogoj za oddajo vloge, kaj šele do petih megavatov, ki bodo prijaviteljem na razpisu prinesli dodatnih deset točk.

Številni ptujski mestni svetniki imajo pomisleke o stanju financ v občinski blagajni. Predlog zaključnega računa za leto 2023 so sicer potrdili, a z dilemo, kako priti vsaj na pozitivno ničlo. Zgolj za obresti za najete kredite je občina lani plačala 740.000 evrov, kar je znesek, s katerim bi lahko izvedli kakšno naložbo.

V petih majšperških gasilskih društvih je aktivnih 736 članov (od tega operativnih 341), kar je okrog 18 % občanov. Gasilci so tako pomemben del društvenega, družabnega življenja, ob skoraj 100 intervencijah v lanskem letu pa so ključni tudi na področju varstva in zaščite ljudi, njihovega premoženja. Pred dnevi so se predstavniki gasilskih društev zbrali že na 28. skupščini Gasilske zveze Majšperk, kjer so prisluhnili povzetku dela v preteklem letu in prihodnjih načrtih.

Leto 2023 je bilo za društvo Koranti Poetovio prav posebno in uspešno leto. Praznovali so 40 let svojega delovanja. Ob jubileju so prejeli stekleno statuo MO Ptuj kot zahvalo, da so ambasadorji Ptuja, da predstavljajo ptujsko tradicijo v domačem okolju in na tujem.

Na občnem zboru so delo v preteklem letu pregledali tudi člani ptujskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS). Na njem so sprejeli program dela za leto 2024, s poudarkom na že tradicionalnih aktivnostih, na katerih se spominjajo dogodkov v vojni za samostojno Slovenijo in ohranjajo spomin nanje.

V Galeriji Luna so postavili novo razstavo, dela neorenesančnega slikarja Nika Anikisa, ki se v svojih delih poklanja lepoti človeškega telesa. Razstava bo na ogled do 18. maja.

Zlato je žlahtna kovina, s katero trgujejo že tisočletja. Letošnja pomlad je prinesla rekordne cene. Marsikdo se je tako odločil zlato rezervo zamenjati za denar.

Matej Skoliber je svoje prvo pivo zvaril leta 2010 s prijatelji med študijem živilske tehnologije v Ljubljani. Kmalu je začel razmišljati o resnejšem varjenju piva, ki pa je bilo seveda še daleč od kakšnega profesionalizma, pa vendar zelo podobno številnim zgodbam o uspehu, ki so se začele v domači garaži.

Župan Danijel Vrbnjak je nedavno podpisal gradbeno pogodbo z izbranim izvajalcem del, Komunalnim podjetjem Ormož, za komunalno ureditev Ekonomsko poslovne cone Glinokop. Gre za že drugo poslovno cono v Ormožu v zadnjem obdobju, potem ko so prvih 12,5 hektarja že v celoti razprodali. Z novo investicijo bodo pridobili dodatnih 35 hektarjev zemljišč.