V Sloveniji se zadnja leta soočamo z upadom števila rejcev drobnice, kar je med drugim posledica pomanjkanje spodbud ter vse težje pridobivanje nepovratnih sredstev za to panogo. Kljub temu da povpraševanje po mesu drobnice ostaja stabilno, država še vedno premalo podpira tovrstno kmetovanje. Subvencije so se znižale, številni kmetovalci pa se zaradi starosti odločajo za opustitev reje, medtem ko mlajših priložnosti v tem sektorju ne pritegnejo. Izjema so Haloze, kjer se je v zadnjih letih tako število rejcev kot tudi število živali povečalo.

Most čez potok Rogoznica, ki je bil za promet zaprt že pred dvema letoma, še kar ni in očitno sploh ne bo več v uporabi. Vsaj ne legalno. Kljub zapori ga namreč nekateri – predvsem kmetje – bojda uporabljajo, čeprav je bil zaprt zaradi težav s statiko. Sanacija sploh ni možna, pač pa bi bilo treba sto let star most podreti in zgraditi novega.

Folklorna skupina, ki deluje pri Turistično kulturnem društvu Ivanjkovci, pleše že 30 let, ta jubilej pa so počastili s prireditvijo Plešemo kot nekoč, ki naj bi postala tradicionalna.

Vedno več prefinjenih oblik nasilja Nasilja v družini je na Ptujskem vedno več. Letos se je na Center za socialno delo Spodnje Podravje po pomoč obrnilo 75 žensk. Strokovne delavke ugotavljajo, da nasilje postaja vedno bolj subtilno, celo prefinjeno, včasih precej težko dokazljivo. Ne gre le za fizične oblike, ogromno je zalezovanja, zasledovanja, nadzorovanja, ki presega meje razumnega, žrtve pa pogosto takšna dejanja zamenjujejo z znaki izkazovanja ljubezni.

V Galeriji mesta Ptuj so 19. novembra odprli zadnjo letošnjo razstavo. Pod naslovom Talumetnost so na ogled dela iz Talumove umetniške zbirke in dela, nastala ob 70-letnici tovarne aluminija Talum Kidričevo. Skupaj danes šteje ta umetniška zbirka 811 del, ki jih je ustvarilo 153 umetnikov. Na razstavi si je mogoče ogledati le strogi izbor del, ki so ga dopolnili z 52, letos na novo pridobljenimi umetninami. Postavila sta jo Dušan Fišer in Doroteja Kotnik.

86 občin v Sloveniji ima status obmejnega problemskega območja. Kriterijev za status je več in ni nujno, da občina leži neposredno ob državni meji. Status imajo lahko občine, ki so sosede dejanskih obmejnih občin, v spodnjepodravski regiji sta to Majšperk in Sveti Tomaž. V minulem obdobju je status imela tudi Dornava, a ga je z novelacijo državne uredbe letos izgubila.

Potrdilo IFS Progress Food in certifikat TKBZ Jeruzalem Slovenija, ki ju je nedavno prejelo slovensko družinsko podjetje Ahac, katero ima pod svojim okriljem vložnine, priloge in omake DROGA, predstavljata pomembno priznanje za visok standard v proizvodnji živil. Obe priznanji poudarjata zavezanost podjetja k zagotavljanju najvišje ravni kakovosti in varnosti hrane ter odražata njegovo trajnostno in odgovorno delovanje v lokalnem okolju.

Na zadnjih dveh sejah občinskega sveta ni bilo Simona Kolmaniča, opozicijskega svetnika, ki se redno prijavlja k razpravam ob točkah dnevnega reda in zmeraj pove svoje mnenje, pa naj gre za kritiko ali tudi hvalo.

Da je promet v mestni občini (MO) Ptuj pereča tema, od slabih cest do pomanjkanja infrastrukture za pešce in kolesarje, smo v naših časopisnih člankih že večkrat opozorili. Kot najbolj problematične točke so bile doslej izpostavljene cesta skozi Spuhljo in Ormoška, Slovenjegoriška ter glavna cesta na Grajeni. Zdaj se jim pridružuje še en odsek zunaj mesta, kjer infrastruktura ne ustreza kriterijem varne šolske poti. To je lokalna cesta v Pacinju, ki pelje proti Velovleku.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) je leta 2021 za sofinanciranje po razpisu izbralo 126 projektov, s katerimi izboljšujejo prostorske pogoje v šolah in vrtcih. 90 od 126 investicij je končanih, 36 jih v programu financiranja ostaja še za naslednje leto, so povedali na ministrstvu.

Krajevno ime Slovenska Bistrica se je letos dnevno omenjalo v prometnih novicah v povezavi z zastoji pred štirikilometrskim deloviščem na avtocesti proti Framu (in obratno). Vzrok za dodatne zastoje pa niso bila le dela, temveč tudi prometne nesreče. Letos jih je bilo trikrat več kot lani. Največ se jih je na srečo končalo le z materialno škodo.

Svetniki so potrdili kar devet projektov za sanacije in modernizacije najbolj kritičnih cestnih odsekov. Skupno bodo asfaltirali 2,5 kilometra makadamskih odsekov

Perutnina Ptuj je v kategoriji velikih podjetij postala podravsko podjetje leta 2023. »V prvi vrsti gre za priznanje za naše dosežke in dokaz predanega dela zaposlenih ter zaupanja poslovnih partnerjev in kupcev. Nagrada poudarja našo zavezanost k odličnosti v poslovanju in prispevku k razvoju lokalne skupnosti,« je dejal direktor trženja v Perutnini Ptuj David Visenjak.

Svetniki občine Dornava so 14. redno sejo, na kateri so med drugim sprejemali proračun, končali v pičlih 15 minutah. Župan Matej Zorko je svetniški zbor pred sejo povabil v svojo pisarno, na seji pa je vse teklo bistveno hitreje, kot je to običajno, še posebej ob sprejemanju proračuna.

Švicarsko mesto Luzern želi zajeziti poplavo turistov z uvedbo pristojbine za avtobuse. Zaračunavali jo bodo od 1. marca prihodnje leto na najbolj priljubljenih lokacijah v mestu ob Luzernskem jezeru.

Skoraj kot znanstvena fantastika se bere novica, da na trasi skoraj 158 kilometrov štiripasovnice, ki je del velike magistrale Peking–Hongkong, tako rekoč ni bilo gradbenih delavcev. 

Od gasilskega poveljnika, inštruktorja, sodnika, poveljnika civilne zaščite do predsednika vaškega odbora. To je samo nekaj pomembnejših funkcij, ki jih je v zadnjih štiridesetih letih opravljal Ivan Golob iz Prvencev. Njegovo delo je zaznamovalo številne generacije gasilcev, s svojimi idejami in zagnanostjo pa je veliko prispeval k razvoju domače vasi in občine Markovci. Kljub temu da je letos praznoval 70. rojstni dan, ostaja še naprej aktiven tako v gasilskih vrstah kot lokalni skupnosti. V gasilstvu je dosegel vsa priznanja do gasilske plakete Matevža Haceta.

Učenci in zaposleni Osnovne šole Ljudski vrt so imeli priložnost doživeti edinstveno izkušnjo – simulacijo potresa in vajo evakuacije, s katero so se naučili pravilnega ravnanja v primeru naravne nesreče.

Publicist Igor Omerza je svoje zadnje književno delo posvetil Hajdinčanu Francu Jezi. Jeza je bil rojen leta 1916 na Hajdini, umrl je 1984 v Trstu. Bil je časnikar, pisatelj in mislec, med vojno ujetnik v italijanskih zaporih ter v taboriščih Dachau in Überlingen. Verjel je v samostojno slovensko državo, zaradi nepopustljivega zavzemanja za demokracijo ga je imela Udba ves čas na očeh.

Na ptujskem Mestnem trgu bo letos postavljenih sedem prazničnih hišk, štiri bodo na tržnici. Letošnji sistem izbire ponudnikov je precej drugačen od lanskoletnega. Organizatorji so določili minimalne izhodiščne zneske, uspešni pa bodo tisti ponudniki, ki bodo pripravljeni za najem plačati največ. Najnižji določen prispevek je od 300 do 600 evrov, odvisno od ponudbe.