Na šolskem posestvu Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo dijaki kmetijskih smeri ob pomoči učiteljev pridelujejo sadike zelenjave, zelišč in okrasnih rastlin. Na tak način pridobijo osnovno vrtnarsko znanje. Že vrsto let organizirajo tudi prodajo omenjenih sadik po konkurenčnih cenah.

Sončne elektrarne tudi v Spodnjem Podravju rastejo kot gobe po dežju, predvsem na račun državnih subvencij, kljub temu pa jih ni mogoče umeščati kar povsod. Ne le zaradi marsikje prešibkega omrežja, pač pa zaradi omejitev, ki jih na varovanih območjih postavlja Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Prvo leto po prevzemu funkcije so bili občani Ptuja z delom županje Nuške Gajšek po podatkih agencije Ninamedia zelo zadovoljni. Med tedanjimi 11 župani mestnih občin so ji dali najvišjo oceno. Gajškova je prehitela celo ljubljanskega kolega, izkušenega mačka v politiki in gospodarstvu, Zorana Jankovića. Zadovoljstvo Ptujčanov z delom županje glede na rezultate Ninamedie počasi bledi. Drugo leto mandata je bila na tretjem mestu, leta 2021 na osmem in letos na sedmem.

Ptuj ima med 12 slovenskimi mestnimi občinami najslabše plačana delovna mesta. Povprečna mesečna neto plača zaposlenega na Ptuju je bila po podatkih Statističnega urada (SURS) v letu 2022 1.272 evrov, medtem ko so zaposleni v Ljubljani povprečno mesečno na račun dobili 1.617 evrov, zaposleni v Novem mestu pa 1.599 evrov.

Vodenje štaba Civilne zaščite Majšperk in s tem koordinacijo, povezovanje intervencijskih in drugih služb je pred dnevi še uradno prevzel Zlatko Letonja, nekdanji poveljnik Gasilske zveze Majšperk ter društva PGD Majšperk – Breg ter v letu 2022 vodja dveh odprav podravskih gasilcev ob posredovanju na Krasu.

V minulih tednih so številni pomagali štirim otrokom iz Markovcev, ki so na krut način ostali brez mame. Območno združenje RK Ptuj še vedno zbira sredstva na posebnem računu, sedaj so vzpostavili tudi pošiljanje pomoči preko SMS-sporočil. Sredstva so zbirala tudi posamezna podjetja in društva.

Do zadnjega sedeža zasedeno trnovsko večnamensko dvorano so minulo nedeljo napolnili čudoviti glasovi »Simfonijic« in njihovih gostov.

V Kungoti pri Ptuju so na jurijevo nedeljo proslavili 70 let delovanja kulturnega društva in 500-letnico cerkve sv. Kunigunde. Ljubiteljsko gledališče je tisto, po katerem je društvo prepoznavno, eden najzaslužnejših gledališčnikov pa Janko Vindiš, ki je tudi prejemnik častne Linhartove značke za 60 let udejstvovanja v kulturi.

Znova se je izkazalo, kako drži rek, ki pravi, da kadar se zapro ena vrata, se kmalu odpro druga.

Obnova in širitev vrtca v Miklavžu pri Ormožu sta v sklepni fazi, so zadovoljni v občinski upravi, saj bodo projekt zaključili pred rokom, ki je konec junija.

Člani PGD Vitomarci so v drugi polovici aprila organizirali akcijo zbiranja odpadnega železa in starih akumulatorjev.

Posledice lanskoletnih neurij in strmoglavljenih odkupnih cen se kažejo tudi na poslovnih rezultatih kmetijskih zadrug. Medtem ko je leta 2022 ob rekordnih odkupnih in seveda nato prodajnih cenah ptujska zadruga skupno ustvarila 370.000 evrov čistega dobička, se je ta lani zmanjšal za več kot devetkrat, s 370 na slabih 41 tisočakov.

Številni so se spraševali, čemu šest milijonov evrov državnega denarja zapraviti za digitalno svetovanje. Očitno so imeli prav, saj se Digi info točke med ljudmi niso najbolje prijele. Marsikdo je mnenja, da gre poleg prenosnikov za še en propadli projekt Ministrstva za digitalno preobrazbo.

V slovenjebistriškem Impolu, enem največjih slovenskih izvoznikov, so s partnerji dokončali štirimilijonski projekt Indigo – projekt digitalizacije livarne. Poslovili so se od papirnih potnih nalogov, uvedli odčitovalce, tablice ter program, ki zbira oz. nudi podatke na enem mestu vse od začetka pa do konca procesa, torej od sprejema surovine, litja do vzorčenja. »Ta investicija pomeni obstoj v prihodnosti,« je jasen izvršni direktor Andrej Kolmanič.

Čeprav smo bili doslej vajeni, da trojiški svetniki, ki vsi prihajajo iz vrst županove NSi, brez večjih razprav dvigujejo roke za predloge občinske uprave, tokrat ni bilo tako.

Bralci Štajerskega tednika in uporabniki spletnega portala tedniksvet24.si ste v izboru vseslovenske kampanje Dobrotnik leta – Ljudje odprtih rok največ glasov namenili hajdinskemu kaplanu Primožu Lorbku. Hvaležen je za vsak glas in hkrati vesel, da ljudje spoštujejo delo, ki ga opravlja. Kot zmagovalec regijskega izbora se bo Primož Lorbek zdaj potegoval za naslov dobrotnika na nacionalnem nivoju. Zanj boste lahko glasovali od torka, 7. maja, ko bomo na spletni strani in v čaospisu objavili glasovnice z vsemi regijskim zmagovalci.

Dolga leta so krajani Turnišč čakali na ureditev ceste Na postajo. Lani so končno v sklopu izgradnje del kolesarske steze tudi uredili. Prometna varnost pa še vedno ni popolnoma zagotovljena, saj nekateri vozniki vozijo bistveno prehitro, na kar občino opozarjajo tamkaj živeči občani. Predlagali so konkretno nižanje najvišje dovoljene hitrosti, na zgolj 30 km/h.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport maja napoveduje objavo razpisov za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo, za kar v letih 2024 in 2025 predvideva skupno 32,5 milijona evrov. Za denar z razpisa se bo potegovala tudi Slovenska Bistrica, kjer načrtujejo obnovo centra borilnih športov ter nogometnega igrišča in atletske steze. Na Ptuju konkretnih projektov še ne razkrivajo, zagotavljajo pa, da se bodo na razpis prijavili.

Strokovne ekskurzije, ki se izvajajo v skladu z učnimi in letnimi delovnimi načrti šol, so del pouka, zato so za dijake obvezne. Praviloma  so te obvezne ekskurzije enodnevne in niso drage, saj se šole – če se le da - poslužujejo rednih avtobusnih linij in železniškega prevoza. Stroški praviloma ne presegajo 30 evrov, kar za večino dijakov oz. njihovih staršev še ne pomeni velikega finančnega bremena. Drugače pa je v primeru nadstandardnih ekskurzij, ki niso del pouka. »Udeležba na nadstandardnih ekskurzijah ne sme biti obvezna. Prav tako šole opozarjamo na racionalnost pri organizaciji, predvsem zato, da ne bi prihajalo do razlik in stisk med dijaki. Tovrstne ekskurzije tudi ne smejo posegati v pouk,« so poudarili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

V zadnjem obdobju smo bili priča večjemu številu ropov poslovalnic optik. Intenziviteta kaznivih dejanj velikih tatvin, kamor se uvrščajo ropi optik, se je po vsej državi, tudi na Štajerskem, to leto še dodatno povečala, posebej izrazito aprila. Pred kratkim so med drugim oropali poslovalnico na Zagrebški cesti na Ptuju. Delež preiskanih kaznivih dejanj velikih tatvin pa je izjemno nizek: na območju PU Maribor znaša le 20,7 odstotka.