Med vojno v taboriščih, po vojni v izgnanstvu
Publicist Igor Omerza je svoje zadnje književno delo posvetil Hajdinčanu Francu Jezi. Jeza je bil rojen leta 1916 na Hajdini, umrl je 1984 v Trstu. Bil je časnikar, pisatelj in mislec, med vojno ujetnik v italijanskih zaporih ter v taboriščih Dachau in Überlingen. Verjel je v samostojno slovensko državo, zaradi nepopustljivega zavzemanja za demokracijo ga je imela Udba ves čas na očeh.
40 let po smrti Franca Jeze je Omerza spisal njegovo biografijo z naslovom Franc Jeza – Separatist. Knjiga je izšla v zbirki Velikani slovenske osamosvojitve in Udba. Omerza je dejal, da je bil Jeza izjemno pomemben steber slovenske kulture v Trstu. Pri izdaji knjige ga je zanimalo predvsem gradivo iz dokumentov slovenske tajne politične policije.
Franc Jeza je osnovno šolo obiskoval na Hajdini, gimnaziji pa v Mariboru in na Ptuju, kjer je maturiral. Vpisal se je na študij prava v Ljubljani, ki ga zaradi druge svetovne vojne ni dokončal. Leta kasneje je v Gradcu diplomiral iz etnografije in etnologije. Večino časa druge svetovne vojne je preživel v zaporih in taboriščih. Italijani so ga najprej aretirali v Ljubljani in odpeljali v zapor v Toskani, kjer so ga mučili. Ko se je vrnil v Ljubljano, ga je znova doletela aretacija, deportirali so ga v Dachau in kasneje v taborišče Überlingen ob Bodenskem jezeru. Od leta 1948 je živel v Italiji, kamor je pobegnil.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
