Osebni arhiv

Matevž Slapnik je vodja ansambla, harmonikar in vokalist, doma v Zgornjem Tuhinju, kjer je tudi sedež ansambla. Harmonika je njegov dolgoletni spremljevalec, glasba pa pot, na kateri vztraja že od rosnih let. Lea Bolte, lepši del ansambla, je vokalistka z nežnim, a prodornim glasom, doma s Trojan.

S svojo energijo in iskrenostjo na odru vedno poskrbi za posebno toplino. Urh Poljanšek, ritem kitarist, prihaja iz Srednje vasi pri Kamniku. S svojo zanesljivostjo in občutkom za ritem drži glasbeno zgodbo trdno skupaj. Aljaž Klemen je vokalist, igra bariton in bas kitaro. Prihaja iz Šmartna v Tuhinju, s svojo muzikalnostjo daje ansamblu poln, bogat zvok.

Prvič nastopili pri 13. letih

„Prvič smo nastopili leta 2020, takrat bolj za šalo kot zares, saj smo imeli člani komaj trinajst let. Vse je bilo novo, spontano in polno mladostne energije. Zasedba se je skozi leta večkrat spremenila. Od prvotnih članov sem ostal le še jaz, harmonikar. Kljub izzivom, menjavam in dvomom nisem odnehal. Verjel sem v zgodbo, ki smo jo začeli pisati, in vztrajal tudi takrat, ko bi bilo lažje odnehati. Zdaj lahko rečem, da je bil naš prvi pravi skupni nastop v zasedbi, v takšni, kot smo danes, leta 2025. To ni bil le nastop, temveč dokaz, da se vztrajnost, potrpežljivost in ljubezen do glasbe vedno poplačajo,“ je dosedanjo pot ansambla Štos povzel njegov vodja Matevž Slapnik.

Čeprav so Štos, igrajo čisto zares

A čeprav se imenujejo Štos, igrajo čisto zares. „Narodno-zabavne melodije so nam blizu po melodiki in energiji. Zato je bila odločitev, da se povežemo v narodno-zabavni ansambel, povsem naravna. Narodna noša nam predstavlja ponos in spoštovanje do tradicije, je simbol pripadnosti slovenskemu narodu, spoštovanju kulturne dediščine in prednikov, ki so pred nami ustvarjali narodno-zabavno glasbo ter narodno nošo nosili ponosno, tako kot jo tudi mi,“ so povedali.

Na njihovem repertoarju prevladuje narodno-zabavna glasba, igrajo pa tudi zabavno in dalmatinsko glasbo. Trudijo se za raznolik program. Preden bodo tudi sami stopili festivalski oder, morajo ustvariti lastno skladbo, takšno, ki bo nosila njihov pečat in govorila iz srca. Naklonjeni so tudi dnevu slovenske narodno-zabavne glasbe. To bi bil dan, ki bi spomnil, kako pomemben del narodne identitete je narodno-zabavna glasba in kako globoko je vtkana v naša življenja in praznovanja.

„Ansambli, kot so Ansambel bratov Avsenik, Alpski kvintet, Ansambel Lojzeta Slaka in drugi, so slovensko glasbo ponesli po svetu ter z njo predstavili naš jezik, melodiko, narodne noše, način petja in našo kulturo. Pokazali so ponos na svoje korenine in tradicijo. Poseben dan bi bil poklon njihovemu delu in vplivu, hkrati pa spodbuda mladim ustvarjalcem, da stopijo na pot narodno-zabavne glasbe ter jo z novimi idejami ohranjajo živo tudi za prihodnje rodove,“ je povedal vodja ansambla Matevž Slapnik. Želijo ostati zvesti glasbi, ki jo imajo radi, hkrati pa prinašati svežino, iskrenost in dobro voljo na vsak oder, kamor bodo stopili.