Obisk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je bil v lanskem letu celo boljši kot v predkoronskem času. Porast je najbolj opazen na račun večjega števila tujih skupin, pa tudi šolarjev. Prednjačijo ogledi zbirk na gradu, zabeležili so obiskovalce iz kar 90 držav sveta. A kljub spodbudnim statističnim podatkom, ki bi morali biti gonilo razvoja, imajo v muzeju z vzdrževanjem grajskega kompleksa in celo zagotavljanjem varnosti dostopa do gradu velike težave.

Tradicionalna povorka je na osrednje ormoške ulice privabila množice gledalcev, k dobremu vzdušju pa je poleg nastopajočih skupin v kostumih nedvomno pripomoglo tudi toplo in sončno vreme.

Tudi Dornavčani živijo za fašenk. Njihov prepoznavni lik cigana je star več kot 60 let. Prvič so se cigani z dvema vozovoma in konjsko vprego predstavili na ptujskem Kurentovanju leta 1961. Od takrat do danes se med cigani pišejo številne nepozabne zgodbe in doživetja.

Na pustni ponedeljek je tradicionalno norčavo in veselo v Vidmu, kjer Koranti Lancova vas organizirajo fašenk. Letošnje povorke se je udeležilo kar 35 skupin, od tega 19 etnografskih. Vse sodelujoče skupine v karnevalskem delu so bile nagrajene. 1.500 evrov za prvo, 1.200 evrov za drugo ter 1.000 evrov za tretje mesto, k temu pa še praktične nagrade, pa so prejeli Polinezijci s Tiki bogovi (Mala vas, Markovci), Stari Egipt (Prepolje) ter mesto Agrabah (Bukovci-Vopošnica).

Kar se je šušljalo na Ptuju, se uresničuje. Pred dnevi naj bi bila ustanovljena Kmečka iniciativa, nova organizacija, ki naj bi zastopala zahteve kmetov in našla pot do sogovornikov v vladi, na kmetijskem ministrstvu, tudi z ustanovitvijo novega kmečkega sindikata. A kot opozarja predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič: »Če kmetje ne bomo ostali enotni, bo najbolj profitirala vlada.«

Kot kaže, gre projekt nove glavne ceste med Ormožem in Markovci naprej. DARS, ki bo investitor gradnje, ima odprt razpis za izbiro ponudnika strokovnih in inženirskih storitev, po domače – nadzornika. Gradbenim podjetjem, ki so v prvi fazi razpisa prestala test z referencami, pa bodo te dni poslali poziv za oddajo finančnih ponudb. „Predvidoma do konca tega tedna,“ so v sredo za Štajerski tednik povedali na DARSu.

Slovenija je pri repu njivskih površin na prebivalca, na drugi strani pa visoko nad povprečjem po ceni kmetijskih zemljišč v EU. Visoke cene kmetijskih zemljišč so odraz ponudbe in povpraševanja, pravijo na KGZS, pa tudi špekulativnih nakupov, dodajo. Nekateri kupujejo kmetijsko zemljo na zalogo zaradi možne spremembe namembnosti zemljišča v zazidljivo, dobro obveščeni pa ob načrtovanih trasah cestnih povezav ali drugih gradbenih projektov.

Evropo (in zadnje dneve tudi vzhodno Slovenijo) pretresajo protesti kmetov. Kmetijsko dejavnost je nedvomno treba osvetliti z več vidikov, sploh pa se mogoče premalo oziramo proti novodobni konkurenci, ki jo bodo kmalu občutili pridelovalci hrane. Umetna inteligenca nam namreč že ustvarja laboratorijsko pridelano meso.

Ko je že kazalo, da se bo po skoraj treh letih priprav in zbiranja potrebnih soglasij gradnja novega trojiškega vrtca vendarle začela, se je zataknilo pri zadnjem od potrebnih dokumentov – gradbenem dovoljenju.

Po lanski najobsežnejši naravni nesreči – poplavah v začetku avgusta – je vlada pripravila načrt sanacije. V njem žal ni najti spodnjepodravskega območja, kjer je poplavljanje Drave v okolju v zadnjem desetletju pustilo globoke brazgotine.

Občina Hajdina je novelirala pravilnik, ki je pravna podlaga za izplačilo nagrad uspešnim maturantom ter študentom ob zaključku 2. in 3. bolonjske stopnje.

Teden slovenske drame, že 54. po vrsti, se bo letos začel na svetovni dan gledališča, 27. marca, v Prešernovem gledališču v Kranju. Repertoarno je bogatejši od prejšnjih, do 9. ali 10. aprila pa si bo mogoče ogledati kar 16 presežnih predstav, ki jih je med 66 premiernimi uprizoritvami v preteklem letu izbrala selektorica Alja Predan. Slovesno pa ga bodo odprli z novo premiero Mestnega gledališča Ptuj, s predstavo Boj na požiralniku, ki jo pripravljajo v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj.

Vedno več delodajalcev kadrovski primanjkljaj krpa z zaposlovanjem upokojencev. Kot pravijo, se nanje lahko zanesejo, da bodo delo opravili dobro in vestno. Po drugi strani je sicer slišati kritike, da mladim jemljejo delo, a izkušnje delodajalcev govorijo tudi o tem, da mladi za vsako delo ne želijo prijeti. Nekateri so pri pogojih dela in plačilu zanj zelo izbirčni. Sicer pa so upokojenci redno zaposlenim bolj kot ne pomoč pri delu, pri delovnih urah in dohodku pa tudi omejeni.

Vodja regijske izpostave Agencije za varnost prometa (AVP) Janez Meznarič je na seji ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) predstavil statistične podatke o lanskih opravljenih vozniških izpitih. Na ravni Slovenije so vozniki uspešno opravili nekaj čez 53.000 vozniških izpitov.

Ureditev skate parka v Ljudskem vrtu je bila predlagana v sklopu projektov participativnega proračuna, kar pomeni, da so si zanjo prizadevali občani. Občina se je odločila projekt nadgraditi, za kar so s pomočjo državnih sredstev zagotovili skoraj 120 tisočakov.

Občina Cirkulane si pospešeno prizadeva sanirati številne plazove po lanskem silovitem neurju. Letos imajo na voljo še okoli 2,7 milijona evrov intervencijskih sredstev, ki jih morajo porabiti do konca leta. V začetku tedna sta občina Cirkulane in Komunalno podjetje (KP) Ormož podpisala dve pogodbi za sanaciji plazov v Brezovcu in Gradiščah.

V Cirkulanah se že pospešeno pripravljajo na odprtje gradu Borl. To naj bi se zgodilo predvidoma še pred letošnjimi poletnimi počitnicami.

Na Prešernov dan so člani Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj položili venec pri spomeniku talcem ob obzidju Parka spominov Ptuj, ki so jih nacisti ustrelili 8. februarja leta 1945, na dan, ko je na osvobojenem ozemlju Slovenski narodno-osvobodilni svet razglasil Prešernov dan za kulturni praznik. Ob spominski plošči v avli Mestnega gledališča Ptuj pa so se s kratkim kulturnim programom poklonili vsem padlim kulturnikom.

Trgovci si lahko po letu dni neusmiljenega boja v bitki za najcenejšo košarico živil vendarle oddahnejo. Kmetijsko ministrstvo je zamrznilo spremljanje cen pri trgovcih, ki so v želji po zmagi iskali najcenejše izdelke, večino iz uvoza, z negativnimi maržami pa še dodatno (kratkoročno in v omejenih količinah) nižali cene izdelkov. In kakšen je izplen četrt milijona evrov vrednega projekta? Povprečno so se cene hrane in pijače zvišale za 4,6 %, cena je zmagala nad poreklom, potrošniki pa se (razen redkih srečnežev) piščančjega mesa za vsega en evro niso najedli.

Čeprav je država sprva ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje letos namenila bistveno manj sredstev kot mnogim drugim, so kvoto nekoliko povišali. Glede na prvotno dodeljen znesek bi namreč lahko financirali le tretjino vseh prejetih ponudb, dve tretjini zavodov pa bi ostalo brez javnih delavcev.