Pred vrati so božično-novoletni prazniki, ki s seboj prinašajo tudi obdarovanje.

Do jutri zjutraj poteka dobrodelni maraton Radia 1 in družbe DM, v okviru katerega bodo voditelji iz studia na ljubljanskem Mestnem trgu neprekinjeno oddajali 28 ur, medtem pa ne bo manjkalo zabave, gostov, glasbenih nastopov in presenečenj.

V avli ormoškega trgovskega centra Holermous je bila dva tedna odprta razstava slik, ki so nastale na oktobrski likovni koloniji, slikarji pa so jih nato donirali za licitacijo, izkupiček katere je namenjen pokrivanju stroškov zdravljenja deklice Mie Plejnšek iz Gradišča v občini Sveti Tomaž.

Katarina Rajšp, ki se je rodila zdaj že davnega leta 1919, v turbulentnih časih po koncu prve svetovne vojne, velja za najstarejšo prebivalko osrednjih Slovenskih goric ter celo peto najstarejšo Slovenko.

Zadnje dvorišče minoritskega samostana na Ptuju je bogatejše za kip sv. Maksimiljana Marija Kolbeja, ki so ga postavili ob razstavljenih kamnitih elementih iz nekdanje minoritske cerkve.

Naziv Branju prijazna občina, ki ga od leta 2017 skupaj podeljujejo Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo, je doslej prejelo 70 občin.

Ljudska univerza Ptuj (vodilni partner), Ljudska univerza Slovenska Bistrica in Andragoški zavod Maribor so pred dnevi na Ptuju predstavili projekt Temeljne kompetence. Njegova vrednost znaša približno pet milijonov evrov, sofinancirata pa ga EU ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Glavni cilj projekta je pridobitev in izboljšanje temeljnih kompetenc ter dvig splošne izobraženosti vseh prebivalcev v Podravju, predvsem preko raznih izobraževalnih tečajev in delavnic.

Po poletnih počitnicah so v plesnem klubu Remix v septembru začeli novo plesno zgodbo v sezoni 2024/2025.

Bolje preprečiti kot zdraviti, pravijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. To misel zasledujejo biovarnostni ukrepi, določeni v pravilniku o biovarnosti ter izvajanju biovarnostnih ukrepov, sprejetem junija letos. Pravilnik uvaja tudi obvezno pripravo načrta biovarnosti do konca tega leta, a po napovedih naj bi se rok za pripravo načrtov podaljšal do konca marca 2025, razen za prašičerejce in perutninarje.

Bralca na prvi strani knjige nagovorita poziva oz. opozorila: čuvajte knjigo in vsak bralec je odgovoren za izposojeno knjigo, žal pa knjižničarji opažajo, da se povečuje število poškodovanih knjig. Tako so nedavno v Knjižnici Josipa Vošnjaka opozorili na neprimerno rokovanje s knjigami, izpostavili nekaj primerov politih, popisanih knjig, na enem izmed knjižnih primerkov je bil prilepljen celo žvečilni gumi.

Svetniki občine Kidričevo so na decembrski seji odločali o razporeditvi 20 milijonov evrov, kolikor sta težka letošnji proračun in proračun za naslednje leto. Za letos je bilo treba v proračunu izvesti prerazporeditev denarja in vanj vključiti kredit, s katerim med drugim pokrivajo obveznosti za odkup infrastrukture v športno-rekreacijskem centru Green lake in vračajo nenamensko počrpana evropska sredstva.

Mestna občina Ptuj načrtuje izgradnjo sončnih elektrarn na 17 stavbah, od streh osnovnih šol do vrtčevskih objektov, domov krajanov itn. To je največja planirana investicija v naslednjem letu. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev v občinskem proračunu pa so se pojavili pomisleki, ali je dejansko ta načrtovana investicija tudi najbolj nujna, smiselna in potrebna glede na številne luknjaste ceste in ostale neurejene zadeve v mestu.

Vsestranska umetnica, Ptujčanka Tina Lah, izdeluje prav posebne, subtilne in na videz porcelanaste, krhke, a nezlomljive okraske. V svoje izdelke vlaga veliko mero potrpežljivosti in natančnosti. Vsak okrasek izdeluje vsaj osem dni. Znamka L'ah! je nastala leta 2012.

V prazničnem času se vrstijo predstave za otroke, ki jih pripravijo vzgojiteljice, zunanji izvajalci …, v občini Videm pa otroke skozi igro nagovorijo starši. Gre za prisrčno posebnost, ki pa najprej zahteva pogumne starše, nato prilagajanje urnikov. A kot pravijo mamice, ki so letos sodelovale v božični predstavi, se trud poplača. Otroci so namreč najbolj zahtevna in tudi najbolj hvaležna publika, saj brez vsakih zadržkov in rade volje sodelujejo v predstavi s svojim razmišljanjem, idejami, medklici …

Promocija lokalno pridelanih in izdelanih daril se obrestuje, opažajo ponudniki, tudi tisti manjši, kot je Kmetija Stopnišek iz Žetal. »Ljudje najprej vidijo izdelek, ga poskusijo, nato pa običajno pokličejo za nakup. In letos se je resnično obrestovalo, da sva se malo predstavila okoli,« je povedala Jerica.

Ob veselem dnevu slovenske kulture so v ZA Ptuj povabili dr. Dejana Zadravca, ki je predstavil delo in življenje nekoč znanega Ptujčana pod naslovom Ptujski fotograf Johann Winkler (1840–1928) in digitalna rekonstrukcija njegove izgubljene zapuščine. To je še ena zgodba ptujske preteklosti, ki se začne okrog leta 1786, ko je na Ptuj prišel leta 1750 na Koroškem rojeni Johann Winkler in v današnji Jadranski ulici 6 kupil hišo, kjer je do konca 18. stoletja varil pivo.

Višji računi za elektriko in plin nas že opozarjajo, da moramo biti pozorni na to, kako uporabljamo večje porabnike energije, pa tudi na to, da ujamemo najugodnejšo ponudbo.

Cestno podjetje Ptuj (CPP), ki zaznamuje 35 let poslovanja, je v dominikanskem samostanu priredilo prednovoletni sprejem za poslovne partnerje. Tradicija je, da slavnostni dogodek organizirajo 12. 12. ob 12. uri in 12 minut.

Ptujska območna enota KGZS ima novo vodstvo, predsedniško mesto je zasedel Denis Hrga iz Juršincev (Društvo slovenski kmet), podpredsednika sta Matej Šmigoc iz Gorišnice (društvo Forum za kmetijstvo in podeželje SDS) ter Simon Toplak iz Juršincev kot predstavnik pravnih oseb. Kandidati so bili potrjeni skorajda soglasno, niso pa se izognili očitkom glede politizacije zbornice. »Prejela sem klic, da ne smem kandidirati,« je dejala novinka v svetu območne enote Martina Rokavec, ki se je za glasove potegovala na listi Združenja slovenske kmečke iniciative.

Zgodba s parcelami v Novi vasi, do katerih trenutno ni urejenega primernega dostopa, se vleče že leta. Interesi vpletenih so zelo različni. Na koncu je obveljala varianta, da se gradi nova dostopna cesta čez zasebna zemljišča, njihove lastnike pa bi razlastili. Sodišče je zdaj odločilo, da občinski prostorski dokumenti gradnje novih cest na kmetijskih in/ali gozdnih zemljiščih sploh ne dovoljujejo, zato temeljni pogoj za uvedbo postopka razlastitve (javna korist) sploh ni izpolnjen.