Številne občine so pred leti z evropskimi sredstvi postavile polnilnice za električne avtomobile, tudi občina Majšperk, ki je leta 2018 ob finančni podpori Eko sklada postavila polnilnico pred občinsko zgradbo in na parkirišču na Bregu. Triletno obdobje brezplačnega polnjenja za lastnike vozil, a nikakor ne za občino, se je izteklo že leta 2021, letos pa so sklenili, da uvedejo plačljivo polnjenje.

Kot so napovedali ob lanski reorganizaciji, so v Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport (TKŠ) Ormož slednjič le objavili razpis za svetovalca za področje kulture.

Občina Majšperk še do 5. marca opoldne zbira ponudbe za dve parceli v novem naselju, namenjeni večstanovanjski gradnji. Skupno se nadeja vsaj 180.000 evrov. Župan Sašo Kodrič pravi, da zanimanje za nakup je.

Od januarja naprej v ptujski mestni hiši ni več varnostnika. Poiskali so notranje rezerve in delo prerazporedili. Naloge receptorja zdaj opravljajo kar zaposleni na občini. Prihranek je ocenjen na okrog 37.000 evrov.

Če je včasih veljalo, da so bili prašiči skoraj pri vsaki hiši, je danes ravno obratno. Posledično zamirajo tudi koline, ki so nekoč veljale za velik družinski praznik. V Halozah je še nekaj družin, ki ohranjajo to tradicijo, marsikje drugje pa so to vlogo prevzela lokalna društva. Med njimi je Turistično društvo občine Markovci, ki je letos organiziralo že dvanajste tradicionalne koline.

Tričlanska ekipa z obrambnega ministrstva se je pred dnevi sestala s predstavniki občine Videm glede obnove in nadgradnje strelišča v Apačah. Stališče občine je znano, in sicer da je strelišče tujek v okolju, ki bo vsekakor posegel v življenja občanov. »Lahko pojasnjujejo, da gre za obstoječi objekt, vendar koga bodo občani ob 11. uri zvečer klicali zaradi hrupa – ministrstvo ali župana?« pravi župan Brane Kolednik.

Informacije, da bo ptujska občina posegla tudi na kulturno področje in zaprla Salon umetnosti v Prešernovi ulici, županja Nuška Gajšek sicer ni neposredno potrdila, je pa jasno, da se bo to zgodilo. Razlog je seveda prazna občinska blagajna.

Čeprav so tako ptujski mestni svetniki kot županja Nuška Gajšek izrazili zadovoljstvo nad pripravljenim predlogom Komunalnega podjetja Ptuj za znižanje cen storitev odvajanja odplak, je že zdaj jasno, da kmalu sledi nov nepriljubljen ukrep: ponovna podražitev. Sicer ne pri kanalizaciji, ampak pri vodooskrbi, a za denarnice plačnikov je to nepomembno.

Država letos in naslednja leta na Ptuju ne načrtuje vidnejših posegov v ceste. Te so luknjaste in grbaste, marsikje nujne popravila, a žal daleč od oči tistih, ki v Ljubljani odločajo o razporeditvi državnega denarja.

Potrebe po vlaganjih v obnovo cest na Ptuju so ogromne. Luknjastih in dotrajanih (delov) je toliko, da jih je nemogoče prešteti. Glede na lanskoletni vložek pa bo letos sredstev za ta segment najmanj doslej; le tri odstotke zneska iz prejšnjega leta …

Ob vsaki napovedi debirokratizacije ali olajšanja davčnih bremen se kmetje zgrozijo, kajti skorajda pravilo je, da všečnim napovedim sledijo dodatne naloge in obremenitve. Tudi na področju dopolnilnih dejavnosti se ni zgodilo nič drugače. Vlada je, namesto da bi spodbujala kmete k podjetništvu in iskanju dodane vrednosti osnovnih pridelkov, sprejela dodatna davčna bremena, male predelovalce pa prisilila v opustitev dopolnilne dejavnosti ali v delo oz. prodajo na črno.

Po lanski katastrofalni letini bi pričakovali, da bo vlada zmogla toliko razumevanja in sočutja do kmetov in jim bo čim prej izplačala zaslužene subvencije. A agonijo kmetov, še posebej poljedelcev, ki rednega mesečnega prihodka nimajo, so z zamikom plačil zgolj povečali. Posledično je nestrpnost izjemna. Stisko in nemoč kmetov pa skušajo izkoristiti določeni politični poli, a predsednik kmetijske zbornice Roman Žveglič, ki je bil deležen tudi že številnih groženj, pravi: »Ne smemo si dovoliti, da bodo na naših hrbtih politično obračunavali ali da bi si vlada na račun protestov dvigovala priljubljenost.«

V okviru 16. mednarodne likovne nagrade ex-tempore Ptuj Karneval 2024 so podelili tudi nagrado občinstva. Zanjo se je potegovalo več kot 160 del, med katerimi je občinstvo izbralo svoj najljubši kip ali svoje najljubše likovno delo.

Slaba tretjina volumna Ptujskega jezera je zamuljena. „Na osnovni merjenja globine lahko ocenimo, da je v jezeru odloženih približno šest milijonov m³ sedimentov, ki zasedajo slabih 30 odstotkov celotne prostornine,“ so pojasnili v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM).

»22. 2. 2024 – Kreativni center Breg. Datum in ime, ki se bosta zagotovo vpisala v zgodovino razvoja občine Majšperk,« je dejal župan Sašo Kodrič ob odprtju objekta. Kreativni center Breg, katerega začetki segajo v leto 2021, je občinski proračun stal 1,7 milijona evrov. S porušitvijo dotrajanih stavb in postavitvijo nove je naselje Breg pridobilo podobo, na katero so lahko ponosni krajani in občani, pa je dodala nekdanja županja Darinka Fakin.

Danes 39-letni Mohamed Elmallah kot mladenič nikdar ni razmišljal o selitvi v Evropo, pač pa je za njegovo sanjsko državo veljala Kanada. A življenje se je, kot se to rado zgodi, obrnilo drugače.

Na odru Mestnega gledališča Ptuj so se v teh dneh predstavili mlade baletne plesalke in plesalci iz baletnega oddelka Glasbene in baletne šole Karola Pahorja Ptuj na tradicionalnem letnem nastopu pod vodstvom mentorice Alenke Kostrevc.

Zgodovinska sekcija Matej Slekovec DPD Kidričevo je v hotelu Mitra na Ptuju gostila p. mag. Branka Cestnika, rojenega na Ptuju, na temo Feminizem skozi čas. Njegov čivk o štirih fazah feminizma je na družbenem omrežju X doživel pravi pogrom, zlasti še med skrajno feminističnim delom slovenske javnosti. V bistvu pa gre za citat iz španske knjige Nova levica in krščanstvo. Pri njenem prevodu pa je sodeloval tudi p. Branko Cestnik.

Gasilska zveza Markovci – Cirkulane – Zavrč, ki je bila na ustanovljena lani, daje velik poudarek veteranom. Slednji so izjemno pomemben del gasilske skupnosti, saj s svojimi izkušnjami, znanjem in predanostjo predstavljajo neprecenljiv vir izobraževanja in skupnostnega duha.

Na podlagi pobud gostincev so na ptujski občini pripravili spremembe odloka, ki bodo omogočale, da bodo delovni čas lokalov lahko podaljšali 20-krat in ne več zgolj desetkrat na leto. Tudi sicer bo pridobivanje soglasij nekoliko lažje. Z vidika gostincev je to pravi korak k oživljanju nočnega življenja.