V zadnjih letih narašča število otrok, ki v prvi razred osnovne šole vstopijo leto pozneje kot njihovi vrstniki. Med razlogi za t. i. odlog šolanja starši najpogosteje navajajo, da otrok še ni dovolj čustveno in socialno zrel za vstop v šolo. Prav tako ocenjujejo, da prvi razred ni prilagojen šestletnikom. Ob tem se marsikdo sprašuje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi otroke ponovno vpisovali v šolo s sedmimi leti in se tako izognili dodatnemu delu z odlogi.

V sklopu že 22. ptujskih grajskih iger so v galeriji Magistrat odprli fotografsko razstavo pod naslovom Ptujske grajske igre in Burgfest, ki so jo pred tem že postavili v Mestni hiši v Burghausnu. V fotografski objektiv sta jih ujela ptujski fotograf Marijan Petek in žal že pokojni ambasador Ptuja Gerhard Hübner, tudi velika prijatelja.

Mikromobilnost, torej mobilnost na lahkih prevoznih sredstvih, ki spretno premagujejo krajše razdalje, je najhitreje rastoča oblika mobilnosti v zadnjih letih. Nič čudnega, saj smo pri tej obliki prevoza predvsem v mestu zelo hitri, neodvisni od javnega prevoza, izognemo se zastojem, prav tako pa smo okolju prijazni.

Na Ptuju je krožila informacija, da naj bi vlomilci izvedli serijske vlome v stanovanja v Kvedrovi ulici. Po stanovanjih naj bi zvonili in preverjali, kdo je doma. Tam, kjer se stanovalci na zvonec naj ne bi oglasili, naj bi vlomili in odtujili različne predmete.

Boštjan Hliš, trenutni vodja PP Podlehnik, je majšperške svetnike na zadnji seji seznanil z delom policije na območju občine. Lani se je veliko govorilo o vlomih v avtomobile in stanovanjske zgradbe, v zvezi z vlomi je Hliš poudaril pomen odgovornega in samozaščitnega oz. preventivnega delovanja posameznikov. Kot primer je izpostavil odtujitev denarnice iz odklenjenega vozila in vlom v stanovanje s ključi v vratih.

V Zavrču se vrstijo dogodki ob praznovanju 28. občinskega praznika. Pestro dogajanje se je začelo že sredi avgusta s tradicionalnim pohodom bosih. Minuli konec tedna pa je Društvo gospodinj Zavrč slavnostno obeležilo 20-letnico delovanja, in sicer s kulturno prireditvijo ter razstavo izdelkov v kulturni dvorani Zavrč.

Ustanovitelj podjetja Pipistrel Ivo Boscarol deli razmisleke o slovenski družbi, uspehu, produktivnosti in pomembnosti pozitivnih sprememb v podjetništvu in politiki. Danes ob 21:00 na Aktual TV, jutri pa na TV Veseljak Golica po oddaji Potep z Leo.

Svetniki občine Juršinci so se sestali na prvi seji po poletnih počitnicah. Tokrat je bila seja v okrnjeni sestavi, manjkali so štirje od devetih članov občinskega sveta, ki so odsotnost predhodno opravičili. Med drugim so govorili o prometni varnosti, začetku šolskega leta in projektih, s katerimi občina kandidira za evropska in državna sredstva.

V Turističnem društvu Destrnik, ki deluje od leta 1966 in danes šteje 119 članov, upajo, da bo z imenovanjem novih organov v društvu slednjič konec nesoglasij in bodo lahko nadaljevali z začrtanim programom.

V senci brajd ob sladkem vonju jurke je Tilen Sedlak, lanski vinski kralj Jeruzalemsko-Ormoških goric, dejal: »Prav sva se odločila; če ne bi tako menil, se tega ne bi lotil.« Avgusta letos je s partnerko Majo Pečarič, nekdanjo vinsko kraljico, prevzel vodenje Krčme Janževina, še isti mesec izpeljal prvo nedeljsko kosilo in klet odprl za degustacije. »Če bi mi nekdo pred enim letom dejal, da bom le nekaj tednov pred rojstvom otroka vse to počel, bi mu rekel, da ni pri zdravi pameti.«

S 1. oktobrom naj bi se po več preložitvah le začel uporabljati nov sistem obračuna omrežnine za električno energijo. Da bi bili odjemalci na nov sistem čim bolje pripravljeni, bo Agencija za energijo  gospodinjstvom poslala brošuro z vsemi informacijami in odgovori na najbolj pogosta vprašanja glede izzivov in priložnosti, ki jih sistem ponuja. Predvidoma bo v nabiralnikih v sredo.

Policisti so letos obravnavali osem vlomov v stanovanjske objekte na Ptuju, kar je enako lanskemu celoletnemu številu. Več kot lani je tudi vlomov v kletne bokse, kjer so plen dolgoprstnežev v glavnem kolesa večje vrednosti. Lani so v kletne bokse v blokih čez celo leto vlomili štirikrat, letos je bilo tovrstnih vlomov že 11, v štirih primerih so ukradli kolesa.

Zaradi visokih stroškov opravljanja smetarske dejavnosti so se župani občin Markovci, Gorišnica, Hajdina in Juršinci z direktorjem ptujske Komunale Jankom Šircem v začetku leta dogovorili, da se Komunala z odpadki več ne bo ukvarjala. Naštete štiri občine si bodo poiskale novega koncesionarja, a se je v zadnjem času malo zataknilo. Zdaj so težavo rešili in gre postopek dalje.

Minuli torek so v ormoškem obratu Wienerbergerja, kjer proizvajajo zidno opeko, za nekaj ur ustavili delo, saj je delavce že tretje leto zapored čakal tako imenovani Safety day.

Krizo avtomobilske industrije v Evropi bomo nedvomno občutili tudi v Sloveniji. Nemčiji, ki velja za evropsko gospodarsko velesilo, pojenja sapa, avtomobilska industrija se srečuje z vrsto izzivov. Pot iz krize iščejo že nekaj let, učinkovite rešitve nimajo v rokah.

Franc Cep, predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij, ima v hlevu še šest repov. »Imam štiri krave, dva bika,« pojasni. Sena je bilo letos dovolj – za običajno leto, a zaradi visokih temperatur in suše so haloške pašniške strmine porjavele in živina, ki bi se morala sedaj pasti na bregačah, nima kaj jesti. »Krmimo seno, ki bi ga morali imeti za poznejše mesece. Ne vem, kaj bo. Dokupa krme pa si ne moremo privoščiti.«

Ukrajinski živilski velikan MHP, ki si je z nakupom Perutnine Ptuj odprl vrata na evropski trg, v Sloveniji in na Hrvaškem nadaljuje naložbeni cikel. Pri sosedih so kupili žitnega velikana Toni, za okolico Siska napovedujejo gradnjo farm za vzrejo piščancev, v bližini Zagreba bodo gradili tovarno za proizvodnjo mokre hrane za male živali.

V telovadnici osnovne šole Ljudski vrt, ki jo to šolsko leto obiskuje okoli 740 otrok, se je spomladi pokvarila klima. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič pri popravilu pričakuje finančno pomoč občine. Še bolj kot v telovadnici bi klime potrebovali v učilnicah, kjer se temperature dvignejo do 30 stopinj Celzija, je poudarila.

Občini Sveti Andraž in Trnovska vas sta na mostu čez Pesnico, ki je naravna meja med njima, minulo nedeljo organizirali kolesarsko srečanje.

Dve leti je od tega, kar je cerkev svetega Andraža zasijala z novo fasado, zamenjali pa so tudi žlebove in obnovili bližnji oporni zid.