
Zobozdravnik v Juršincih: Namesto zavoda bo podjetje
V Juršincih imajo že 30 let zasebno zobozdravstveno ambulanto. Koncesijo zobozdravniku je podelila že nekdanja ptujska občina, potem jo je juršinska podaljšala.
V Juršincih imajo že 30 let zasebno zobozdravstveno ambulanto. Koncesijo zobozdravniku je podelila že nekdanja ptujska občina, potem jo je juršinska podaljšala.
Omejitev brezplačnega odlaganja odpadkov v zbirnem centru Gajke na 130 kilogramov je pri svetnikih občine Dornava izzvala precej pomislekov. »To je absolutno premalo. Pomislite, da v gospodinjstvu živi več ljudi ali pa da doma nekaj obnavljamo,« je opozoril svetnik Tonček Cenar.
Pred dvema letoma, ko se je v Ukrajini začela vojna, so milijoni Ukrajincev zapustili državo in se razselili po Evropi. Spomladi 2022 jih je v Slovenijo prišlo okoli 6.000. Danes jih je s statusom začasne zaščite 8.830. Republika Slovenija jim omogoča bivanje, socialno in zdravstveno varstvo ter izobraževanje.
Potem ko jih je vlada postavila pred dejstvo in njihovo občino skupaj z brežiško določila za vzpostavitev izpostave azilnega doma, ne da bi se o tem z njimi predhodno posvetovala, je prebivalcem Središča ob Dravi prekipelo.
Slovenija je po zgledu nekaterih uspešnih evropskih držav v letu 2017 začela uvajati programe vajeništva. Glede na podatke zadnjih petih let se število vajencev iz leta v leto povečuje. V podravski regiji so bili v šolskem letu 2020/21 v vajeniški program vpisani samo trije dijaki, lani pa jih je bilo že okoli 60. V novem šolskem letu bo vajeniške programe izvajalo 18 srednjih poklicnih in strokovnih šol po vsej Sloveniji, na voljo pa je 21 različnih programov.
Dva meseca po začetku stavke zdravnikov in zobozdravnikov ta še vedno traja. Borut Kostanjevec, predsednik sindikata Fides v ptujski bolnišnici, je prepričan, da je sistem na robu in da so se razgalili mnogi nakopičeni problemi zdravstva v Sloveniji: „Tudi po koncu stavke nič ne bo kot prej! Nekateri zdravniki enostavno ne bodo več želeli delati cele dneve, ampak le toliko, kolikor je zakonsko določeno. Vlada pa nas ves čas diskreditira. Sploh ne gre za plače ali denar, pač pa ponos zdravnikov.“
Danes obeležujemo 8. marec, mednarodni dan žena. V Sloveniji je lani prebivalo skoraj 1.054.000 žensk, njihova povprečna starost je bila 45,4 leta. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je življenjska doba Slovenk daljša kot Slovencev, v povprečju za osem let. Zanimivo je, da je prav na našem koncu, v Podravju, najmanj poročenih žensk.
Z vidika turizma so Terme Ptuj izjemno pomembne ne le za območje Ptuja, pač pa veliko širše. Je pa pogosto slišati prepričanje, da bi več lahko naredili za lokalne goste.
Občina Kidričevo letos za šport in kulturo namenja 200.000 evrov. Denar zanju zagotavlja na podlagi letnih programov, društva in ostali upravičenci sredstva prejmejo na podlagi vlog na javne razpise.
Podatek, koliko bo ptujska občina privarčevala na račun ukinitve varnostne službe v Mestni hiši, je marsikoga presenetil. Od tega leta naprej namreč delo receptorja opravljajo zaposleni na občinski upravi, varnostnika, ki je občino letno stal 37.000 evrov, pa nimajo več.
Na Brdu pri Kranju so na slavnostnem dogodku ob zaključku izbora Slovensko podjetje leta razglasili zmagovalce oziroma najboljša slovenska podjetja. Izbor najboljših podjetij po posameznih regijah je po vsej Sloveniji potekal v organizaciji lokalnih medijev in partnerstvu s Prvo bonitetno agencijo – EBONITETE.SI.
Ptujska bolnišnica je lansko leto kljub načrtovanemu minimalnemu presežku prihodkov nad odhodki končala z 230.000 evri izgube, kar predstavlja dobrega pol odstotka letnih prihodkov. Z lanskim poslovanjem se je seznanil tudi svet zavoda, ki je po danih pojasnilih vodstva bolnišnice dokument tudi potrdil.
V Podlehniku se vodstvo občine bori z državo za izgradnjo krožišča v križišču pri podvozu in pločnika skozi Kozmince. Projekta, skupaj ocenjena na 4,2 milijona evrov, je občini uspelo spraviti v državni proračun za leto 2024, a po decembrski spremembi državnega proračuna je izvedba projektov zamaknjena po letu 2027.
V začetku leta se v kulturni dvorani v Svetem Tomažu tradicionalno zberejo predsedniki in poveljniki gasilske zveze in prostovoljnih gasilskih društev.
Občina Markovci zadnja leta precejšnja sredstva vlaga v razvoj turistične infrastrukture, kot so kolesarske poti in postajališče za avtodome. Kupili so tudi električna kolesa, čolne in v mansardi občine uredili etnološko zbirko tradicionalnih pustnih likov, ki jo nameravajo v kratkem posodobiti. Med drugim si prizadevajo povečati nočitvene kapacitete v občini, zato že nekaj let namenjajo proračunska sredstva izključno za ureditev prenočitvenih kapacitet. Kljub temu pa je možnosti za prenočitev še vedno zelo malo.
V hotelu Mitra na Ptuju so članice Soroptimist kluba Ptuj, ki ga od decembra lani vodi nova predsednica Vida Petrovič, predstavile svoje delo v letu 2023 in svoj vsakoletni največji dogodek, tradicionalni dobrodelni osmomarčevski koncert, ki bo tudi letos potekal na sam praznični dan v dominikanskem samostanu.
Občina Videm je začasno ustavila gradnjo optičnega omrežja v Doleni, češ da je podjetje na območju občine dela začelo brez dovoljenja lokalne skupnosti. Nedavno se je župan Brane Kolednik s predstavniki podjetja Rune ponovno sestal: »Dogovorili smo se, da občina pripravi načrt, na katerih trasah načrtujemo javno razsvetljavo ali druge infrastrukturne posege. S tem bi se izognili večkratnim zemeljskim delom na istem območju.«
Kot kaže, bodo novozgrajene kolesarske steze to pomlad lahko zaživele. Občine se nadejajo pridobitve začasnega dovoljenja za uporabo, kar naj bi bilo kmalu. »Morda že v 14 dneh,« je za odsek proti občini Juršinci dejal tamkajšnji župan Robert Horvat.
Več kot jasno je, da bo treba iz struge Drave od jezu Markovci navzdol odstraniti gramoz. Tega je po vsakih poplavah več, tako da voda marsikje v strugi sploh nima več prostora. Široka rečna struga je polna gramoza, Drava pa je v običajnem pretoku na več mestih samo še ozek potok.
Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje in Fundacija Prizma sta povabili občine v mednarodni projekt Mobita, v okviru katerega bi po osnovnih šolah v Avstriji in Sloveniji iskali talentirane mlade.