Čeprav se je rok za oddajo prijav za prosto delovno mesto direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj iztekel že v četrtek, 16. maja, uradnih podatkov o prijavah še vedno ni. Postopek je ovit v tančico skrivnosti, prisotnost na seji naj bi onemogočili celo strokovnemu direktorju. Neuradno naj bi sicer za direktorja bolnišnice kandidirali štirje prijavitelji.

Kljub večkratnim obljubam države, da bodo na Ptuju uredili eno največjih sramot, krožišče pri minoritskem samostanu, se časovnica zgolj podaljšuje. Od leta 2018 do danes so sanacijo „načrtovali“ že neštetokrat, a tudi na zadnje poizvedovanje konkretnih odgovorov o terminih nimajo. Sredstev namreč v državnem proračunu še vedno niso zagotovili. Ne le, da to krožišče kazi vstopno točko v mesto, neprimerno je urejeno tudi z vidika zagotavljanja dostopa za intervencijske službe. Prehitevanje ni možno ali pa je nevarno.

Skupnost občin Slovenije (SOS) je v ustavno presojo vložila zakon, ki ureja plače županov. Županske plače so namreč lahko nižje od njihovih podrejenih, na primer direktorjev občinskih uprav in zavodov, inšpektorjev, šolnikov … Plače županov in podžupanov so razvrščene od 32. do 59. plačnega razreda, kar pomeni bruto plačo od 1.605 do 4.626 evrov. Takšna razporeditev plač velja od leta 2008.

Katastrofalna suša, ki je pred dvema letoma prizadela Slovenijo, je povzročila za več kot 200 milijonov evrov škode, država pa je kmetom oz. podjetjem izplačala okrog 25 milijonov evrov pomoči. A ena izmed haloških kmetij, ki je imela ocenjeno škodo med 45 in 50 %, je za izpad dohodka prejela le minimalno odškodnino. »To že na prvi pogled kaže, da je nekaj z izračuni narobe,« pravi gospodarica.

Zveza prijateljev mladine Maribor je za letošnje poletje razpisala osem terminov za letovanje otrok, od tega šest na morju in dva na Pohorju. Prav vsi termini so popolnoma zasedeni. V nekaj urah so bile namreč zapolnjene vse prijave in čakalni seznam.

V Domu kulture v Cerkvenjaku so 21. maja nastopili mladi pevci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, matične šole Cerkvenjak. V mlajši kategoriji je bilo deset ubranih nastopov, v starejši dva dueta. Pelo je trinajst deklet in en fant. Razveseljivo je, da so tokrat na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v pretežni večini stopili prvič.

V gorišniški občini ima zborovsko petje dolgo in bogato tradicijo, vendar je v času epidemije skoraj zamrlo. Mešani pevski zbor KD Gorišnica je namreč prenehal delovati. Pred dvema letoma so pevke in pevci ponovno skupaj zapeli v čast nekdanji zborovodkinji Slavici Cvitanič. Nato so se začeli redno srečevati na vajah, vodenje zbora pa je prevzel Ernest Kokot. Nedavno so pripravili samostojni koncert v domači dvorani in navdušili občinstvo.

Skoraj 340.000 evrov bo stala odprava posledic lanskega neurja na plazu, ki se je sprožil v Bišečkem Vrhu in bo financiran s pomočjo državnih sredstev.

V Domu kulture Ormož so se v organizaciji domače izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) med seboj pomerili štirje mladinski zbori.

Turistično društvo (TD) Cirkulane je v 30 letih delovanja veliko prispevalo k turističnemu razvoju občine in prepoznavnosti Haloz. Eden izmed večjih dosežkov je gotovo postavitev muzeja na prostem oz. prikaz ene izmed starih domačij.

Občina Kidričevo je leta 2011 ustanovila javno podjetje Vzdrževanje in gradnje. Pred leti ga je dokapitalizirala, da so od nekdanjega Talumovega podjetja Ekotal kupili objekt s poslovnimi prostori, garažami in kurilnico.

Dostopnost invalidov je marsikje močno omejena. Vsaj na javnih krajih bi morali poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, brez ovir. Eden izmed invalidov je opozoril na težave pri dostopu in parkiranju v pristanišču Ranca, težave imajo tudi v lokalih, na primer v Ljudskem vrtu in na številnih drugih lokacijah.

Solidarnost Evropske unije z Ukrajino, ki je tej kmetijski velesili na evropskih tleh na široko odprla vrata na trge EU, je lani sesula cene pšenice in koruze, pa tudi sončničnega olja. Slednje je vplivalo na poslovanje Tovarne olja Gea iz Slovenske Bistrice, ki je največji slovenski proizvajalec jedilnih olj. Lansko leto je podjetje zaradi nižjega povpraševanja in padca cen sklenilo v rdečih številkah. Toda obeti za letošnje jubilejno leto, ko Tovarna olja Gea beleži 120-letnico, so pozitivni, zagotavlja prvi mož oljarne Igor Hustić.

Noben dosedanji sistem parkiranja pred ptujsko bolnišnico se ni dobro obnesel. Ne tisti, ko je treba na vstopu povedati, kam ste namenjeni, ne sedanji, ko so zapornice kar odstranili. Že kmalu naj bi uvedli novega, ki pa bo plačljiv in posledično verjetno tudi manj atraktiven za posameznike, ki dolgotrajno parkirajo vozila na tem območju.

Sklad kmetijskih zemljišč gospodari z 52.690 ha kmetijskih zemljišč, s skoraj 40 % upravljajo pravne osebe, torej društva, zadruge, podjetniki in podjetja. Največja zakupnika sta PP Agro, ki obdeluje 3.600 ha državne zemlje, in Panvita, ki ima sklenjene pogodbe za 3.000 ha prekmurske ravnice. Slednja je s prevzemom prešla za prihodnjih 12 let v tuje roke, saj je Sklad dve leti pred potekom najemne pogodbe slednjo že podaljšal. V Sindikatu kmetov Slovenije so nad odločitvijo Sklada – milo rečeno – začudeni.

Kmetijski poklici so med mladimi še vedno manj zaželeni, tako zaradi zaslužka kot tudi padanja ugleda te dejavnosti. Delo med mladimi še zdaleč ni več najvišja vrednota. Kljub splošnemu padcu zanimanja mladih za kmetijske poklice pa povsod vendarle ni enako. V nekaterih srednjih šolah po državi je namreč vpis precej dober; zlasti v tistih, ki so se mladim prilagodile z zanimivejšimi (in sodobnejšimi) izobraževalnimi programi. V šolskem letu 2024/25 te šole ne beležijo večjega upada prijav, ponekod se bo vpis celo povečal.

Dejstvo, da bo zaradi bistveno manjšega števila otrok v Vrtcu Ptuj treba odpuščati, je vzbudilo pozornost mnogih svetnikov. Nekateri menijo, da je to alarm za občino. Spraševali so se, kako zajeziti odseljevanje, spodbuditi gospodarsko dejavnost in mladim omogočiti boljše pogoje za življenje ter ustvarjanje družine. Na občini in v vodstvu Vrtca pa ključne razloge za upad pripisujejo vzpostavitvi kapacitet v okoliških občinah.

Ormožani, ki jih je aprilska novica o zaprtju Mercatorjeve trgovine v nekdanji blagovnici Tima na Kerenčičevem trgu neprijetno presenetila, si lahko oddahnejo.

DARS je ponovno podaljšal rok za ponudbe za gradnjo nove glavne ceste med Ormožem in Markovci. Gradbinci imajo čas za pripravo ponudb do 7. junija. Napovedi DARSa, da bi začeli graditi pred poletjem, so splavale po vodi. Optimisti sicer še vedno verjamejo, da bi se gradnja lahko začela letos, tisti bolj objektivni pa so pri napovedih precej bolj previdni in zadržani.

Kmetje še vedno čakajo na izplačila subvencij za opravljeno delo v letu 2023. Na agenciji poudarjajo, da je rok za izplačilo subvencij 30. junij, česar se bodo očitno tudi držali, čeprav zagotavljajo, da se zavedajo, »da upravičenci sredstva pričakujejo in potrebujejo čim prej.«