Svetniki so potrdili kar devet projektov za sanacije in modernizacije najbolj kritičnih cestnih odsekov. Skupno bodo asfaltirali 2,5 kilometra makadamskih odsekov

Perutnina Ptuj je v kategoriji velikih podjetij postala podravsko podjetje leta 2023. »V prvi vrsti gre za priznanje za naše dosežke in dokaz predanega dela zaposlenih ter zaupanja poslovnih partnerjev in kupcev. Nagrada poudarja našo zavezanost k odličnosti v poslovanju in prispevku k razvoju lokalne skupnosti,« je dejal direktor trženja v Perutnini Ptuj David Visenjak.

Svetniki občine Dornava so 14. redno sejo, na kateri so med drugim sprejemali proračun, končali v pičlih 15 minutah. Župan Matej Zorko je svetniški zbor pred sejo povabil v svojo pisarno, na seji pa je vse teklo bistveno hitreje, kot je to običajno, še posebej ob sprejemanju proračuna.

Švicarsko mesto Luzern želi zajeziti poplavo turistov z uvedbo pristojbine za avtobuse. Zaračunavali jo bodo od 1. marca prihodnje leto na najbolj priljubljenih lokacijah v mestu ob Luzernskem jezeru.

Skoraj kot znanstvena fantastika se bere novica, da na trasi skoraj 158 kilometrov štiripasovnice, ki je del velike magistrale Peking–Hongkong, tako rekoč ni bilo gradbenih delavcev. 

Od gasilskega poveljnika, inštruktorja, sodnika, poveljnika civilne zaščite do predsednika vaškega odbora. To je samo nekaj pomembnejših funkcij, ki jih je v zadnjih štiridesetih letih opravljal Ivan Golob iz Prvencev. Njegovo delo je zaznamovalo številne generacije gasilcev, s svojimi idejami in zagnanostjo pa je veliko prispeval k razvoju domače vasi in občine Markovci. Kljub temu da je letos praznoval 70. rojstni dan, ostaja še naprej aktiven tako v gasilskih vrstah kot lokalni skupnosti. V gasilstvu je dosegel vsa priznanja do gasilske plakete Matevža Haceta.

Učenci in zaposleni Osnovne šole Ljudski vrt so imeli priložnost doživeti edinstveno izkušnjo – simulacijo potresa in vajo evakuacije, s katero so se naučili pravilnega ravnanja v primeru naravne nesreče.

Publicist Igor Omerza je svoje zadnje književno delo posvetil Hajdinčanu Francu Jezi. Jeza je bil rojen leta 1916 na Hajdini, umrl je 1984 v Trstu. Bil je časnikar, pisatelj in mislec, med vojno ujetnik v italijanskih zaporih ter v taboriščih Dachau in Überlingen. Verjel je v samostojno slovensko državo, zaradi nepopustljivega zavzemanja za demokracijo ga je imela Udba ves čas na očeh.

Na ptujskem Mestnem trgu bo letos postavljenih sedem prazničnih hišk, štiri bodo na tržnici. Letošnji sistem izbire ponudnikov je precej drugačen od lanskoletnega. Organizatorji so določili minimalne izhodiščne zneske, uspešni pa bodo tisti ponudniki, ki bodo pripravljeni za najem plačati največ. Najnižji določen prispevek je od 300 do 600 evrov, odvisno od ponudbe.

V Talumu, ki zaposluje 1.300 sodelavcev, ta konec tedna zaznamujejo 70-letnico poslovanja. Novembra 1954 je iz elektrolizne peči pritekel prvi aluminij, 21. novembra 1954 so slovesno odprli tovarno. Po 69 letih so lani proizvodnjo primarnega aluminija v elektrolizi ustavili. Danes je paradni konj v tovarni proizvodnja rondelic.

Vreme jo je v Trnovski vasi lani najbolj zagodlo že v maju, ko so vodotoki poplavljali, sprožilo pa je tudi več plazov.

V avli ormoškega trgovskega centra Holermous so sinoči odprli razstavo slik, ki so nastale na oktobrski likovni koloniji, slikarji in društva pa so jih nato donirali v humanitarni namen.

Prvi mož občine Videm Brane Kolednik rad poudari, da je videmska občina večja od Ptuja in največja občina nekdanje skupne občine – seveda po površini, kar za seboj povleče večje stroške vzdrževanja npr. cestne infrastrukture in druge specifike razvejanosti terena. Nikakor pa se največja občina ne more ponašati s seznamom razvojnih investicij. »Ozrimo se na občine Podlehnik, Cirkulane, Majšperk. To so občine, ki so uspešne, dajmo tudi mi nekaj narediti v to smer. Na primer občina Podlehnik je bila nekdaj del naše občine, sedaj nas prehiteva s svetlobno hitrostjo,« je ob prvi obravnavi proračuna dejal svetnik Matjaž Klasinc.

Dan pred zaprtjem razpisa za obnovo kulturnih spomenikov so podlehniški svetniki potrdili projekt obnove Bezjakove domačije na Gorci pred pokopališčem. Obnova hiše in gospodarskega objekta, kjer se je pred 160 leti rodil jezikoslovec in pedagog Janko Bezjak, je ocenjena na 770.000 evrov, občina pa se je bo lotila, če bo uspešna na razpisu kulturnega ministrstva.

Cirkulanski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta soglasno potrdili rebalans proračuna za leto 2024. Nekatere načrtovane naložbe so iz proračuna umaknili, druge pa dodali.

»Če bi v predlogu proračuna upoštevali vse želje in pobude društev, javnih zavodov in posameznikov, bi potrebovali še najmanj tri milijone evrov,« je dejal markovski župan Milan Gabrovec in dodal, da je bila posledično priprava proračuna za leto 2025 izjemno težka in zahtevna. Poleg tega so morali vanj nujno vključiti investicije, ki so vezane na nepovratna sredstva države ali EU.

Alkohol je poleg hitrosti, uporabe mobilnika še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov za prometne nesreče. Res je, da v zadnjih letih beležimo pozitivno statistiko glede števila nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, a kot pravi Dragica Sternad Pražnikar z agencije za varnost v prometu: »Če imamo v Sloveniji le enega mrtvega zaradi alkohola, pa če je to moj brat, otrok, starš, potem meni pozitivna statistika nič ne pomaga.«

V Mercatorju konkretno škripa. Odkar je lastnik nekoč največjega slovenskega trgovca postal hrvaški Agrokor, Mercator več ni (z)mogel naprej. Ustavile so se naložbe, trgovine so marsikje zastarele, brez osvežitev, ki so bile nekoč stalnica. Te dni je udarila novica o zaprtju poslovalnic M Tehnike, podjetje je tudi odstopilo od namere nakupa Engrotuša. Sindikati so sporočili, da naj bi se zapirali še Mercatorjevi Cash & Carry centri.

Kljub precej veliki, dobrih 2,3 milijona evrov težki spremembi, ki jo prinaša rebalans proračuna za letošnje leto, ptujski mestni svetniki okrog tega niso imeli nikakršnih vprašanj ali pomislekov. Tudi tokratna seja je bila ekspresna, pravzaprav še nekaj minut krajša kot prejšnja. Bo pa naslednja, ko bodo govorili o financah za leto 2025, gotovo bolj zanimiva.

Markovce in strugo Drave si je minuli teden ogledal minister za naravne vire Jože Novak, dan kasneje se je v Slovenski Bistrici z župani s porečja Dravinje sestala državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc. Terenskega ogleda kritičnih točk ni bilo, na platnu je ministrska ekipa zgolj predstavila dosedanje ukrepe in predstavila načrte za v prihodnje.