Dan po umoru je bila Škamlečeva dobre volje
Na Okrožnem državnem sodišču na Ptuju se je nadaljevalo sojenje Tomažu Arkliniču. Tokrat so pred sodni senat stopile priče, ki jih je predlagala Arkliničeva obramba
Med pričami je bila tudi sodelavka že obsojene Aleksandre Škamlec, Irena Hanželj.
„Spila je štiri, pet klopferjev!“
Čeprav ni mogla potrditi z gotovostjo, pa je zelo verjetno, da je Škamlečeva na dan umora, med 15.00 in 18.30 bila pri sodelavki Ireni Hanželj. Tako Aleksandra kot Tomaž sta bila njena sodelavca v kuhinji v Malih Moravcih. Dejala je, da sta 22. marca, ko naj bi se odpravila na krvavi pohod, večino časa govorili o njenih težavah z zanositvijo: „Da ni mogla imeti otrok, to je bila glavna tema, o tem je non stop govorila tudi v službi. To ji je bilo grozno, vsem v službi je to povedala!”
O tem, da se z možem ne bi razumela, ji ni omenila. Tudi tega, da je v intimnem odnosu s Tomažem, ji ni zaupala. V petek, torej najverjetneje na dan, ko sta storila grozljiv zločin, je njena sodelavka komunikacijo z njo ocenila kot normalno. Ni zaznala stiske, živčnosti. Naslednji dan v službi je bila dobre volje. „Včasih se je znala hitro razjeziti, ta dan pa ne. Vsem je skuhala čaj. Normalno je delala, potem pa je imela dopust,“ se je spominjala.
Tudi Hanželjeva je Tomaža opisala kot nekonfliktnega. Dejala je še, da je presenečena kasneje ugotovila to, kar je bojda večina kolektiva že vedela, in sicer, da sta bila Škamlečeva in Arklinič ljubimca.
Tomaževa sestra: »Videvali smo se le na družinskih srečanjih«
Podobno kot mama Tomaža Arkliniča je tudi njegova sestra Petra povedala, da zadnja leta niso bili v najboljših odnosih. Več ali manj so se srečevali le na družinskih kosilih, kjer pa so govorili o zelo splošnih temah. Da ima Tomaž kakršnekoli zakonske težave, njegova sestra ni vedela.
Povedala je, da umor najstrožje obsoja: „Je moj brat, to je neizpodbitno, v otroških letih mi je bil kot oče, vzor, vse do srednje šole, ko me je osamosvojil, mi pokazal svet gostinstva in turizma. Delila sva si kariero, potem pa sva se začela razhajati v pogledih, izgubljati stike, predvsem po letu 2012, ko sem se odselila v Ljubljano. Tudi miselno smo se začeli razhajati. Videvali smo se le na družinskih srečanjih, kosilih.“
Več preberite v aktualni izdaji Štajerskega tednika ali na trafika24.si
