Markovce in strugo Drave si je minuli teden ogledal minister za naravne vire Jože Novak, dan kasneje se je v Slovenski Bistrici z župani s porečja Dravinje sestala državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc. Terenskega ogleda kritičnih točk ni bilo, na platnu je ministrska ekipa zgolj predstavila dosedanje ukrepe in predstavila načrte za v prihodnje.

V tednu splošnih knjižnic so tudi v ptujski knjižnici potekale številne aktivnosti za spodbujanje branja in predstavitve svojega dela javnosti, še danes in jutri pa omogočajo vsem brezplačen prvi vpis v knjižnico. Današnji dan pa je za Knjižnico Ivana Potrča Ptuj še posebej pomemben, saj javnosti predstavljajo prvi zunanji knjigomat in njegovo uporabo. Nameščen je na ploščadi na zahodni strani knjižnične stavbe, kjer je parkiran tudi bibliobus.

Imetniki rejnih živali morajo do konca leta pripraviti biovarnostni načrt za svoje kmetije, kot veleva junija sprejet pravilnik, ter vzpostaviti osnovne biovarnostne ukrepe, s katerimi naj bi preprečevali vnos ali širjenje bolezni. Med osnovnimi ukrepi je tudi zavarovanje vhodov in izhodov pred nepooblaščenim dostopom oseb, vozil ali živali v objekte. Ali to pomeni, da bodo rejci, ki so v skladu z novodobnimi smernicami dobrobiti živali gradili odprte hleve, slednje sedaj zapirali?!

V letu generala Rudolfa Maistra je Društvo generala Maistra Ptuj izvedlo več projektov. V čast našemu rojaku je v sodelovanju z MO Ptuj, Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, Zgodovinskim arhivom Ptuj in Filozofsko fakulteto Univerze Maribor pripravilo razstavo na mestni tržnici ob kipu generala Maistra, 20. novembra pa svečano akademijo ob dnevu Rudolfa Maistra, s katero se je poklonilo enemu svojih največjih mož, vizionarju, domoljubu, bibliofilu, oboževalcu umetnosti. Njegove vrednote naj postanejo prihodnjim generacijam navdih, njegova ljubezen do domovine pa naša odgovornost, je njeno sporočilo.

Bližajo se prazniki in z njimi čas obdarovanja. Vsako leto znova smo pred enako dilemo, kaj podariti tistim, ki nam veliko pomenijo, in kakšna darila naj izberemo zanje, saj jih želimo razveseliti in hkrati presenetiti. Domača darila, ki jih bodisi izdelamo sami bodisi so inovativni produkt dejavnosti ljudi, ki se trudijo za ohranjanje naše krajine in dediščine, brez dvoma sodijo med tista, ki še posebej razveseljujejo.

Po številu prometnih nesreč letošnje leto v mestni občini Ptuj izrazito ne odstopa od lanskega, so pa posledice nesreč težje, ocenjujejo na Policijski postaji Ptuj. Zaradi neprilagojene hitrosti vožnje je umrl motorist, več je bilo hudo telesno poškodovanih.

Grad Borl se je preoblekel v novo celostno grafično podobo, ki združuje sodoben slog z bogato zgodovino gradu. Javni zavod Belana je namreč pred dnevi širši javnosti predstavil nov logotip, s katerim nameravajo okrepiti prepoznavnost Borla kot kulturne in turistične dejavnosti. Novo vizualno podobo je že mogoče opaziti na socialnih omrežjih Visit Borl, jumbo plakatu v Puhovi ulici pri krožišču in v drugem promocijskem materialu. Spletna stran in trgovinica s spominki pa bosta predvidoma zaživeli v prihodnjem letu.

Čeprav policija in mediji veliko opozarjajo o nevarnostih spletnih prevar, ljudje še vedno naivno nasedejo goljufom na drugi strani ekrana. Goljufom celo zaupajo do te mere, da jim dajo prosto pot do svojih bančnih računov, pri tem pa seveda izgubijo ogromne vsote denarja.

Dvorano občinskega sveta »velikih« so zasedli osnovnošolci in podelili nove mandate svetnikom iz svojih vrst.

Osnovna šola Anice Černejeve Makole se že nekaj let sooča s pomanjkanjem koles za izvajanje kolesarskega izpita za petošolce oz. drugih prometnovzgojnih aktivnosti. Težavo so letos rešili, in sicer z akcijo zbiranja koles. V enem mesecu so zbrali 23 koles.

V Galeriji FO.VI v Strnišču so pod vodstvom Vladimirja Forbicija odprli že osmo letošnjo razstavo, na kateri se s pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Simon Kajtna.

Delavsko društvo hribovskih kmetij je minulo nedeljo izvedlo koncert smeha in pesmi V Žetalah se poje in igra.

V centru Zavrča jim je letos uspelo pridobiti novo transformatorsko postajo, ki bo zagotavljala boljše električno napajanje za uporabnike na tem območju in omogočala lažjo postavitev sončnih elektrarn. Elektro Maribor je namreč v letu 2024 izvedel več naložb za izboljšanje elektroenergetske infrastrukture v skupni vrednosti 300.000 evrov.

Ključna sestavina tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga danes obedujejo otroci in mladostniki v vrtcih in šolah, je tudi med. Letošnja čebelarska letina je po ocenah čebelarjev s 1.100 tonami medu v primerjavi z lansko katastrofalno srednje dobra, zaradi nadpovprečno mokrega maja in junija pa daleč od rekordnih let 2022, 2013 in 2001, ko so slovenske čebele pridelale okrog 2.500 ton medu.

Nemalokrat se ljudje vprašajo, od kod posameznikom premoženje, ki jim ga s prihodki od plače ne bi uspelo ustvariti. Lahko je nekdo res podjeten in se poleg službe ukvarja še s kakšno dejavnostjo, drugi se rodi s srebrno žlico v ustih, tretji deduje. So pa seveda tudi „dejavnosti“ na drugi strani zakona, ki lahko prinesejo bajne zaslužke in lagodno življenje.

Čeprav je opozicija podprla osnutka proračunov za prihodnji dve leti, pa so njeni člani ponovili nekaj krepkih na račun občinskega vodenja in seja občinskega sveta na Destrniku je tudi tokrat spominjala na boksarski ring, v katerem si mišice kažeta pozicija in opozicija ter dokazujeta, kako trdno sta zasidrani vsaka na svojem bregu.

Ministrstvo za okolje, ki ga vodi Bojan Kumer, bi z uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač dalo darilo proizvajalcem pijač v tuji lasti in omogočilo 50 milijonov evrov vreden posel izbranim podjetjem.

Tila Markovič iz Bukovcev je že vrsto let močno vpeta v življenje domače lokalne skupnosti. Njena predanost prostovoljnemu delu in izjemna energija sta navdih tako za mlajše kot starejše generacije. Kot dolgoletna gasilka, kulturna aktivistka in članica Karitas je pravi steber podpore in pomoči drugim. »Če si v družbi mladih, ostajaš mlad,« pravi Tila. Kljub svojim letom ostaja energična in zavezana svojemu delu, saj jo osrečuje, da lahko prinaša veselje in toplino drugim.

Videmski občinski svetniki bodo na torkovi seji razpravljali o predlogu proračuna za leto 2025. Slednji predvideva zadolžitev v višini 3,5 milijona evrov. O osrednjih razlogih za zadolžitev župan Brane Kolednik pravi: »Proračun je bogato naravnan, in če bomo želeli vse vključene projekte uresničiti, bo potrebno zadolževanje. Gre pa v prvi fazi za pripravo na projekte in zaprtje finančne konstrukcije.«

Število šolajočih otrok na domu je v zadnjih dveh letih upadlo. Starši so po koncu epidemije kovid svoje otroke v veliki večini poslali nazaj v šolske klopi. V primerjavi z letom 2021/22 se je število učencev, ki se šolajo doma, praktično prepolovilo, s 1608 na 696. K temu je nedvomno pripomogla tudi nedavna sprememba zakonodaje, ki zaostruje pogoje šolanja na domu in učence bistveno bolj obremeni.