Na ptujskem vrtu semen na Infrastrukturnem centru Ptuj je Kmetijski inštitut Slovenije priredil Dan slovenskih sort, kjer so predstavniki inštituta s člani različnih nevladnih organizacij ali entuziasti s področja ohranjanja in izmenjave semen govorili o pomenu in možnosti ohranjanja avtohtonih semen. »Semena so bogastvo naroda in dežele,« je poudarila Irena Rotar, aktivistka s področja samooskrbe in pobudnica Štafete semen – izmenjave semen, ki živi že 12 let.

Ptuj je bil pred tremi leti v središču afere s komunalnim blatom, saj so prevozniki blato s ptujske čistilne naprave namesto na obdelavo ali v sežigalnico na uničenje odlagali v naravo, na obronke zelenega Pohorja. Afera je izbruhnila v začetku poletja, temperature v mestu ob Dravi pa ni dvigovalo samo vreme, ampak tudi vroče politično dogajanje in grožnje s tožbami.

Nespoštovanje do učiteljev, nezainteresiranost za šolsko delo, povečanje spletnega nasilja oziroma nadlegovanja … – izzivi, s katerimi se soočajo šolniki, izzivi, s katerimi bi se v prvi vrsti morali soočiti starši. Slednji pa vse pogosteje težav v obnašanju otrok ne prepoznajo ali se ne strinjajo z ukrepi, ki ji izreče šola, opaža podlehniški ravnatelj Dejan Kopold. Nikakor ne gre za osamljen primer.

Na območju ptujske občine je še precej nepozidanih zemljišč. Marsikje pa gradnja ni možna bodisi zaradi namembnosti posameznih zemljišč bodisi zaradi drugih določil prostorskih aktov. V Orešju, ob Sovretovi poti, ki je sicer precej gosto poseljena, želijo lastniki zemljišč graditi več novih hiš. Prvi pogoj je sprememba občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

Festival Arsana letos s strnjenimi dogodki vabi od julija do konca avgusta. Ob promocijskih knjižicah z več kot 50 dogodki je ptujska in slovenska pravljičarka Liljana Klemenčič, ki je od drugega festivala Arsana vpeta v festivalsko dogajanje, že tretje leto zapored tudi poskrbela za svojevrstno vabilo v izložbenih oknih starega mestnega jedra.

Slovenske avtoceste so stare, od skupno okoli 625 kilometrov, kolikor jih trenutno premoremo, jih je več kot polovica starih več kot 20 let. Zato jih je treba vzdrževati, tukaj pa se velikokrat zaplete. Gradbeniki za izgradnjo nekaj kilometrov avtoceste namreč potrebujejo več mesecev, pa še to po navadi ni dovolj in jim odgovorni rok še malce »podaljšajo«. Medtem se na cestah gosti promet, jezni in nemočni kupci vinjet pa čakajo v kolonah.

Naselje Žabjak je med tistimi deli občine, ki so jih v zadnjih letih najbolj intenzivno dograjevali in poseljevali. Urejanje komunalne infrastrukture pa temu ne sledi, saj ni ne pločnikov ne ustreznih križišč, ne prehodov za pešce.

Kot kaže, se bo zgodil trenutek, na katerega v Spodnjem Podravju čakamo dve desetletji. Če na DARSovo izbiro gradbinca ne bo pritožbe, bi že kmalu v občinah Markovci, Gorišnica in Ormož na trasi nove glavne ceste lahko zahrumeli gradbeni stroji.

Kljub temu da je SDH, ki je 100-odstotni lastnik Mariborske livarne Maribor (MLM) in hkrati največji upnik družbe, skupaj s preostalima upnikoma Gorenjsko banko in SID banko odobril kratkoročni moratorij na odplačilo posojil MLM, je šlo v ponedeljek okoli 50 zaposlenih na čakanje.

Uprava za zaščito in reševanje je po slabem mesecu od obilnih nalivov, vetra in toče le izdala sklep o začetku ocenjevanje škode, ki je posledica neurij med tretjim in sedmim junijem. Izpolnjen je bil namreč pogoj za začetek ocenjevanja škode, ki pravi, da mora predhodna ocena škode presegati 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2024, to pomeni 42 milijonov evrov.

Z zelenjavo smo bili Slovenci lani le 33 % samooskrbni. Delež skozi leta niha, vseskozi pa je krepko pod 50 %, ob tem pa se že leta ponavlja mantra, kako bi lahko bilo npr. Podravje zelenjavni vrt Slovenije. Slednje zato, ker z nekaj desetarskimi njivami ni mogoče konkurirati kmetom ali podjetjem, ki poljščine pridelujejo na prostranih poljih sosednjih držav. Zadružna zveza Slovenije pa je nedavno puščico krivde za (po njihovo) kritično stanje slovenskega zelenjadarstva uperila v trgovce, češ da postavljajo prenizke odkupne cene in naročajo premajhne količine domače zelenjave. Pri enem od trgovcev so (neuradno) odgovorili, da so nad izjavo oz. potezo zadružnikov presenečeni, obenem pa opozorili, da si morajo tudi zadruge pripisati del krivde.

»Glede na analize NPZ smo ugotovili, da so imeli učenci pri matematiki precejšnje težave z osnovnimi računskimi operacijami. Pri slovenščini so bile najslabše rešene naloge branja z razumevanjem. Najbolj izstopajo težave pri podajanju lastnega mnenja in argumentiranju. Vsem tem vsebinam bomo morali dati v prihodnje več pozornosti,« je povedal Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Te ugotovitve se skladajo z rezultati NPZ na nacionalnem nivoju, ki jih je v teh dneh objavil Državni izpitni center. Podatki kažejo, da so bili šestošolci v šolskem letu 2023/24 najslabši pri slovenščini, devetošolci pa pri matematiki.

Pod okriljem Občine Kidričevo je zadnji konec tedna v juniju vrata odprl športno-rekreacijski center Green Lake ob gramoznici Pleterje.

Po dveh letih je ptujska bolnišnica s prejšnjim tednom ponovno dobila direktorja s polnimi pooblastili. Vodenje je prevzela Anica Užmah, ki je en mandat že bila na čelu tega zavoda: „Na ponovno pot z bolnišnico Ptuj sem stopila z veseljem in s ponosom, pa tudi strahom in zaradi tega čutim še večjo odgovornost.“ Z delom njenega predhodnika ni najbolj zadovoljna, ne finančno, ne drugače: »Žalosti me, da je predhodni vodja želel pridobiti mandat direktorja z obrekovanjem in s širjenjem laži o mojem delovanju, tako na poslovnem kot zasebnem področju. Okostnjakov v omarah ne bom dopustila.«

Najstarejše slovensko mesto je ponovno zadihalo s sodobno umetnostjo. Letošnji Festival Art Stays Prostori je mestno poletno dogajanje obogatil s številnimi dogodki na temo sodobne umetnosti oz. tematiko prostora, s katero nagovarja občinstvo letos.

Maturanti srednjih strokovnih in tehniških šol so si lahko v minulem tednu oddahnili. V roke so namreč prejeli rezultate poklice mature, ki so odraz trdega dela. Svoj uspeh so slavili skupaj z učitelji, starši in prijatelji na svečanih podelitvah maturitetnih spričeval.

V e-študentskem servisu so tudi letos izvedli zanimivo raziskavo Mladi in trg dela o sanjskih poklicih mladih in o najbolj nenavadnih delih, ki jih opravljajo dijaki in študenti. Med temi so: prevajalci pasjih zvokov, upravljavci podvodnega drona in lupilci čebule. Mladi pa najpogosteje sanjajo o tem, da bi postali nogometaši, direktorji podjetij ter klinični psihologi.

Člani KTD Klopotec Soviče-Dravci in DOD Haloze so se konec junija udeležili žetve sivke, ki jo je organiziralo TD Slovenske Konjice.

Sredi junija, je župan občine Žetale Anton Butolen sprejel sedem devetošolcev, ki so uspešno končali svoje šolanje na OŠ Žetale, razredničarko Marto Trafela in ravnateljico Silvestro Klemenčič.