ČG

Vse to zaradi povprečno najnižjih neto plač med mestnimi občinami najbolj občutijo Ptujčani.

Dvig cene vrtca je posledica povišanja plač v javnem sektorju. To priznavajo tudi na ministrstvu za finance, kjer so ocenili, da se – ne glede na dvig povprečnine, ki jo ministrstvo občinam izplača za vsakega občana – rast cen storitev praviloma porazdeli med uporabnike in občinske finance.

Na ministrstvu so dodali, da se vlada zaveda teh izzivov, zato je lani vodila konstruktivne pogovore s predstavniki združenj občin, ki so pripeljali do dogovora o višji povprečnini za leti 2025 in 2026 ter dodatnih sredstvih v višini 48 milijonov evrov, ki jih bodo občine prejele iz naslova dohodnine. Združenje mestnih občin se je konec februarja na, po njihovi oceni, prenizek dvig povprečnine odzvalo, da nova povprečnina ne upošteva povišanja plač v javnem sektorju v letu 2025 in zato ne pokriva višjih stroškov izvajanja programov javnih vrtcev.

Dvig stroškov najmočneje občutijo Mariborčani in Ptujčani

Konkretni podatki kažejo, da se je stroškovna cena vrtca lani najbolj dvignila v Mariboru, kjer je glede na leto 2021 zrasla za 42,5 odstotka, v drugih mestnih občinah pa se je dvig gibal med 25 in 30 odstotki. Za občino so vrtci sicer najdražji v Ljubljani, Krškem, Mariboru in na Ptuju. Navedeni podatki ne odražajo cene na položnicah staršev, saj občine vrtce dodatno subvencionirajo.

Podražitve najbolj nesorazmerno trpijo občani Ptuja, kjer povprečna plača v višini 1.282 evrov za dobrih 100 evrov zaostaja za predzadnje uvrščenim Slovenj Gradcem.

Ptuj z najvišjimi neprofitnimi najemninami

Mariborska občina je edina med mestnimi občinami, ki je neprofitno najemnino v tem času dvignila le za dobro odstotno točko. Iz ptujske občine podatkov o neprofitni najemnini niso sporočili, a na podlagi letos objavljenega razpisa je decembra 2024 za povprečno stanovanje znašala 250 evrov, medtem ko je leta 2022 znašala 180,5 evra – torej se je podražila za slabih 39 odstotkov. Ptuj je po višini najemnine tako druga najdražja občina, takoj za prestolnico, kjer neprofitna najemnina za povprečno stanovanje znaša slabih 290 evrov. V Ljubljani je neto povprečna plača za 370 evrov višja od ptujske.

Največji dvig neprofitne najemnine sicer beleži Novo mesto, kjer jo je občina iz 80 evrov dvignila za kar 142 odstotkov, po novem pa za povprečno stanovanje znaša 194,41 evra, kar je kljub temu še vedno precej ugodno v primerjavi z drugimi občinami. Neprofitna najemnina se sicer izračunava po vrednosti točke, ki jo določi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Mestne občine pričakujejo, da se bodo v prihodnosti cene najemnin še spreminjale. Visok dvig neprofitne najemnine – za skoraj 50 odstotkov – so sporočili tudi iz celjske občine. Iz najmlajše mestne občine Krško podatkov o neprofitni najemnini niso podali, zato smo podražitev izračunali na podlagi javnih razpisov, objavljenih v letih 2022 in 2024. V slednjem letu je najemnina za povprečno stanovanje znašala 180 evrov. Na koprski občini pa so pojasnili, da nimajo občinskih stanovanj.

Na Ptuju je zelo drago živeti, a še dražje je umreti

Mestna občina, kjer je grobnina najdražja, ostaja Ptuj – za enojni grob po zadnjem zvišanju znaša neverjetnih 62,26 evra na leto. Občina ni komentirala, zakaj je cena tako visoka.

Za primerjavo: v Ljubljani boste za poslednje ležišče po zadnjem zvišanju odšteli 50,3 evra. Od leta 2021 se je strošek te storitve zvišal za 32 odstotkov. Cene grobnin so se nedavno na 42,55 evra zvišale tudi v Mariboru – preračunano to pomeni 87-odstotni skok.

Najbolj se izplača umreti v Celju, kjer boste za najem poslednjega doma odšteli 15 evrov.