Po ljudskem verovanju prestopno leto ne nosi s seboj ničesar dobrega, čemur bi letos pritrdili številni vinogradniki in poljedelci, ki so beležili skromno letino žit in krompirja. Bolj zadovoljni so pridelovalci oljnih buč, še posebej v primerjavi z lanskim letom. »V povprečju je dobra letina, beležimo pa izjemne razlike med posameznimi pridelovalci. Nekateri imajo rekordne pridelke, spet drugi so pridelali le nekaj 100 kilogramov suhih bučnic po hektarju,« opaža Ivan Brodnjak, specialist za poljedelstvo s ptujskega kmetijskega zavoda.

Prejšnji mesec se je končala večletna agonija Mariborske livarne Maribor (MLM), ki se je na vse pretege trudila obdržati na pozitivni strani poslovanja, a se ji ni izšlo. Kot so sporočili lastniki (Slovenski državni holding), so bile izčrpane vse možnosti, zato je nekoč ena največjih livarn v tem delu Evrope in pomembna mariborska tovarna ob stoletnici delovanja pristala v stečaju.

Nove prehranske smernice v vrtcih in šolah razburjajo širšo javnost. Po mnenju nekaterih osnovnih šol so preveč rigorozne, količine zavržene hrane pa se bodo najverjetneje še povečale. Že do sedaj so iz šolskih kuhinj poročali, da učenci niso navdušeni nad bolj zdravimi obroki. Načrtovalci šolske prehrane so tokrat pred velikim izzivom – kako zadostiti novim smernicam in hkrati uspeti, da bodo učenci šolsko malico oz. kosilo tudi z veseljem pojedli. Pri vsem tem pa so seveda finančno omejeni.

Skupni znesek, ki ga za vse prireditve v mestu financira ptujski občinski proračun, še zdaleč ni nizek. Večina prireditev ima že dolgo tradicijo, in čeprav vsaka med njimi popestri dogajanje, se pojavlja dilema o smotrnosti in pravičnosti delitve sredstev. Nekateri razpisi so spisani z zelo ozkimi pogoji, da so do občinskega denarja upravičeni točno določeni prejemniki. Tako se porabi kar 120.000 evrov, čeprav gre v nekaterih primerih za nekajdnevne in ozkemu krogu ljudi namenjene dogodke. Bi bila morda smiselna združitev poletnih dogodkov pod eno streho, pod okrilje novoustanovljenega zavoda, da bi dogajanje bolj strnili in javna sredstva skušali kar se da racionalizirati?

Župana Danijela Vrbnjaka je septembra razveselilo Darsovo obvestilo o vzpostavitvi gradbišča na trasi ceste, na katero v Ormožu čakajo že več kot dve desetletji.

V občini Zavrč je september že tradicionalno praznično obarvan. To je namreč čas, ko občina praznuje svoj občinski praznik, letos že 28. po vrsti. K prazničnemu vzdušju prispeva množica dogodkov v organizaciji občine in domačih društev. Letošnja osrednja prireditev s podelitvijo priznanj bo v petek, 20. septembra, ob 18. uri na dvorcu Zavrč. Nato bo v prireditvenem šotoru sledila pogostitev in zabava s skupino Pop Design.

Nad Slovenijo bo jutri, v sredo, 18. septembra, viden delni lunin mrk. Gre za enega izmed fascinantnih nebesnih pojavov, ko se Zemlja postavi med Sonce in Luno, vendar ne popolnoma. Med tem dogodkom Zemljina senca prekrije le del Lune, kar ustvari veličasten prizor, ki ga lahko opazujemo s prostim očesom.

Ker sodišče še ni presodilo o usodi objekta v Dravski ulici 18, je stavba še vedno prepuščena (ne)milosti vremenskih pogojev. Prejšnji teden so namestili novo folijo, ki naj bi ščitila vsaj pred najhujšim.

Na dvorišču domačije Erhatič v Osluševcih, po domače pri Valentovih, je Janko Erhatič v soboto, 7. septembra, ponovno, že desetič zapovrstjo, organiziral srečanje sorodnikov, 10., jubilejno Valentijado.

Občina Zavrč si v zadnjih letih prizadeva za promocijo turizma ob reki Dravi. V ta namen so skupaj s partnerji oblikovali projekt Zlatarske avanture, se potegovali za evropska sredstva z naslova Interreg Slovenija Hrvaška in uspeli. Na razpis je letos prišlo kar 237 projektnih prijav, od tega je bilo izbranih samo 16.

Letošnja tema otroškega tedna Društva stezosledcev Ljubljana so bili Rimljani, čas rimske Petovione. Že dvanajst let na Ptuju v zadnjih dneh avgusta potekajo otroški tabori, vsako leto z novo temo. Letos so na zelenici pred sedežem krščansko-adventistične cerkve, ki je vsako leto njihova gostiteljica, postavili 23 šotorov za 42 otrok iz vse Slovenije.

Operativno komunikacijski center Policijske uprave Maribor je bil ponoči ob 2.23 obveščen o prometni nesreči s smrtnim izidom na lokalni cesti v naselju Dornava.

Selitev arheoloških eksponatov iz žitnice oz. grajske kašče na Ptuju je bila tako stroškovno kot logistično velik in zahteven zalogaj. Skupaj je strošek selitve znašal skoraj 100.000 evrov. V nadomestne depojske prostore v podjetju Talum in dvorcu Štatenberg so prestavili več tisoč kosov večjih in manjših etnoloških predmetov.

Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj sodeluje znotraj združenja evropskih mest, ki prirejajo srednjeveške igre. Letos so bili povabljeni v Sulmono.

Folklorna skupina Gorišnica že več kot 20 let predstavlja enega od ključnih nosilcev kulturne dediščine. Njena vloga ni samo ohranjanje in poustvarjanje ljudske glasbe, plesa in običajev, ampak je tudi pomemben povezovalni člen v lokalni skupnosti. Po koroni je skupina skoraj nehala delovati, vendar so se na pobudo Sandre Sok in Klavdije Vozlič plesni pari ponovno zbrali in nadaljevali s plesno tradicijo. Zelo veseli so bili tudi treh novih parov.

Kmetijsko ministrstvo je maja letos razpisalo šest milijonov evrov za naložbe v ureditev trajnih nasadov, med drugim bi lahko kmetje in kmetijska podjetja zaprosili za sredstva za nakup namakalnih sistemov, protitočnih mrež … Prejeli so le eno vlogo, in sicer kmetije iz občine Ormož za 42.000 evrov. »Gre za naložbo v postavitev nasada jablan z mrežo proti toči in nakup večnamenske samovozne ploščadi,« so povedali na ministrstvu.

Kmetija Sitar iz Lancove vasi ne sodi med največje kmetije na Dravskem polju, s 30 ha obdelovalnih površin in 50 glavami goveda pa zagotovo ni med manjšimi. Pred kratkim so na kmetiji sprejeli pomembno odločitev in se po več desetletjih poslovili od krav molznic.

Manager klub Ptuj je priredil pogovorni večer Marketinški klicaj!, na katerem je med drugim gostil lastnika podjetja Mark Metal, ptujsko podjetnico, ki se ukvarja z umetniškimi izdelki, direktorja ptujskega podjetja, ki je med drugim zastopnik žarov znamke Weber za Slovenijo, ter direktorico uspešnega družinskega podjetja s prekmurskega konca.

Natanko leto dni je minilo, odkar smo v našem časniku nazadnje pisali o težavah prebivalcev Koga in Podgorcev, ki kot v starih časih še vedno lovijo črtice na svojih mobilnih telefonih, da lahko komunicirajo s svetom, v kameni namesto digitalni dobi pa ostajajo tudi glede povezljivosti z internetom.

Folkloristi Vinka Koržeta iz Cirkovc in glasbeniki skupine Pepi Krulet so se konec poletja mudili na štiridnevnem svetovnem festivalu folklore, ki je potekal v italijanski Gorici.