A. Perić

Avstrijci bodo namreč otrokom s slabšim znanjem (nemškega) jezika vzeli dva tedna poletnih počitnic in jih vključili v obvezni jezikovni tečaj.

Tudi v slovenskih osnovnih šolah se delež otrok priseljencev, ki (pre)slabo obvladajo slovenski jezik v zadnjih letih vztrajno povečuje. V letošnjem šolskem letu je v osnovnošolsko izobraževanje vključenih približno 18.460 učencev priseljencev, kar predstavlja skoraj desetino vseh osnovnošolcev.

Šolsko ministrstvo se problema loteva z dodatnimi urami slovenščine, za kar letno nameni skoraj dva milijona evrov. V širši družbi pa se vse pogosteje odpira vprašanje, ali je takšen ukrep dovolj. V razredih je namreč vse več otrok, ki slovenskega jezika ne obvladajo, kar ne vpliva le na njihov učni uspeh, temveč tudi na potek pouka, delo učiteljev in napredek celotnih oddelkov.

V sosednji Avstriji so se odločili za bistveno ostrejši pristop. Avstrijski parlament je nedavno sprejel novelo zakona, po kateri bodo morali otroci z nezadostnim znanjem nemščine dva od devetih tednov poletnih počitnic preživeti v obvezni poletni jezikovni šoli. Ukrep bo veljal za učence do 15. leta starosti, ki so zaradi nezadostnega znanja jezika vključeni v posebne razrede ali dodatne tečaje. Če se poletne šole ne bodo udeležili, staršem grozijo tudi denarne kazni. Lani je bilo takih učencev v Avstriji približno 48.000 (okrog 4 % vseh).

V Sloveniji učenci ne bodo ostali brez počitnic

Na slovenskem Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so poudarili, da podobnih ukrepov ne načrtujejo. Po njihovem mnenju posameznih rešitev iz tujine ni mogoče presojati brez celostnega vpogleda v izobraževalni sistem in brez dokazov o učinkovitosti.

A realnost v razredih je pogosto bolj zapletena. Učitelji opozarjajo, da otroci brez osnovnega znanja jezika težko sledijo pouku. Dodatne ure, razporejene skozi leto, marsikje niso dovolj, še posebej pri otrocih, ki se doma ne pogovarjajo slovensko.