Praznični december bo v mestu zelo vesel
Z množično obiskanim prižigom prazničnih luči na Mestnem trgu se je začela Ptujska pravljica. Vse do konca meseca se obetajo številni dogodki, ki na Ptuj vabijo vse generacije.
Z množično obiskanim prižigom prazničnih luči na Mestnem trgu se je začela Ptujska pravljica. Vse do konca meseca se obetajo številni dogodki, ki na Ptuj vabijo vse generacije.
Tudi letos so v župniji Svete Trojice s patrom Jožetom Petkom pripravili miklavževanje v župnijski cerkvi.
Kulturno-prosvetno društvo (KPD) Stane Petrovič Hajdina se je tudi letos poklonilo največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. Ob obletnici pesnikovega rojstva so priredili Ta veseli dan kulture, na dogodku pa gostili literata Ivana Cimermana in njegovo soprogo Janjo Fric Cimerman.
V Domu patra Mihe Drevenška pri župnijski cerkvi sv. Vida so veroučenci, predvsem birmanci, na ogled postavili več kot 40 jaslic … in to kakšnih! Jaslice iz papirja, gline, slanega testa, lesa, storžev, pšeničnega klasja, pa tudi legokock. Različne po obliki in materialih, enake v pomenu.
Na relaciji Muzejski trg–Maistrova ulica je zelo veliko pešcev, tudi šolarjev, saj gre za šolske poti, tako do OŠ Olge Meglič kot Gimnazije Ptuj in prostorov Šolskega centra na Vičavi in Volkmerjevi cesti.
Komorni zbor Glasis je letos na gradu Borl izvedel že drugi glasbeni dogodek, ki so ga poimenovali Pričakovanje. Tokratni koncert je bil posvečen bližajočim se praznikom, zato so izbrali glasbeni program, prežet s sakralnimi skladbami in umirjenimi melodijami.
Na veseli dan kulture so v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj odprli razstavo zgodovinskih kostumov Moda skozi čas. Njena avtorica je mojstrica zgodovinskih kostumov Natalia Vasilyeva, ki je z dejavnostjo tovrstne izdelave obogatila ponudbo v zgodovinskem jedru Ptuja, s katero se sicer ukvarja že od leta 2005.
V zadnjih letih vse več osnovnih šol v Spodnjem Podravju uvaja sodobno tehnološko opremo, kot so CNC-stroji, gravirni stroji in 3D-tiskalniki. Njihov cilj je, da bi učencem približali tehnična znanja in povečali zanimanje za praktične poklice. Takšna oprema po mnenju ravnateljev ne le bogati pouk več predmetov, temveč omogoča učencem razvoj spretnosti, ki so ključne za prihodnje poklicne poti.
Dolgoletni predsednik Turističnega društva (TD) Polenšak Franc Kukovec je prejemnik plakete Državnega sveta za najzaslužnejšega prostovoljca. „To je priznanje vsem našim članom,“ je poudaril Kukovec.
V ormoški Grajski pristavi vas vse do maja prihodnje leto v sliki in besedi popeljejo skozi zgodovino čevljarske in krojaške obrti na širšem ormoškem območju od prve omembe v drugi polovici 15. stoletja do danes.
Na Bistriškem je prišlo do dokaj nenavadnega zasuka dogodkov v zgodbi iskanja novega direktorja ZD Slovenska Bistrica. Svet zavoda je novembra za direktorico izbral Mileno Oblonšek, sicer zaposleno v tamkajšnjem zdravstvenem domu, slovenjebistriški občinski svetniki pa kandidatke na decembrski seji niso potrdili. Oblonškova ostaja vršilka dolžnosti, svet zavoda pa bo primoran objaviti nov razpis za direktorja.
Za ureditev ustreznih poimenovanj in označevanj nekaterih ulic na območju mestne občine Ptuj je bilo v zadnjih letih ogromno pobud. V posameznih naseljih so težave velike, predvsem tam, kjer je veliko novogradenj. Postopke za poimenovanje novih ulic je ptujska občina sprožila že pred časom, občani se do zadnjih predlogov lahko opredelijo do naslednjega tedna.
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je novembra s kampanjo opozorila, da bi lahko 3.700 študentov, ki so izgubili enega od staršev in prejemajo družinsko pokojnino, po novem letu ostalo brez subvencionirane študentske prehrane. Razlog: sprememba izmenjave podatkov z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Cerkev svetega Urbana na Destrniku je potrebna celovite obnove, ki je ocenjena na 140.000 do 160.000 evrov. V osnutku proračuna za prihodnje leto so na postavki za ohranjanje kulturne dediščine v občinski upravi predvideli 2.000 evrov sofinanciranja obnove cerkve, kar se je zdelo opozicijskim svetnikom glede na znesek celotne sanacije bistveno premalo.
Mesta in turistična središča so decembra praznično okrašena. Vsaka od okrasitev je lepa in pravljična, a to, kar je moč videti v vasi Starošince na Dravskem polju z okoli 200 prebivalci, je prav neverjetno. S svetlečimi lučkami so okrasili praktično vse v vasi.
Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj bo v šolskem letu 2025/26 uvedla novost v poklicno-tehniškem izobraževanju (PTI). Sedanji program Kmetijsko-podjetniški tehnik bo namreč nadomestil sodobno zasnovan program Živilsko-prehranski tehnik. Za dijake bo na voljo 28 prostih mest. Ta sprememba predstavlja pomemben korak za dijake, še posebej za tiste iz triletnih programov, kot so gastronomi hotelirji, ki bodo zdaj imeli možnost nadaljnjega izobraževanja v domačem kraju.
Župan občine Dornava se je po nezaupnici članov občinskega sveta, ko so vložili zahtevo za sklic izredne seje, odločil za odstop s funkcije. Občino je vodil dve leti, v drugem krogu lokalnih volitev 2022 je protikandidata suvereno premagal, uspelo mu je zbrati 75 % glasov volivcev.
Poleg čarobne praznične okrasitve mest in domov, božičnih pesmi ima posebno mesto v prazničnem decembru tudi obdarovanje otrok. Otroci skozi vse leto nestrpno pričakujejo najtemnejši, obenem pa zaradi številnih lučk najsvetlejši mesec leta, ko se na pot podajo dobri možje. V nekaterih domovih in krajih en, drugje dva, ponekod celo trije. Število obiskov se razlikuje, enako tudi praksa obdarovanj v posameznih občinah.
Medtem ko so revizorji Računskega sodišča z zahtevo po odzivnem poročilu do Komunalnega podjetja (KP) Ptuj zelo umirjeni, so bistveno radikalnejši in ostrejši v vodstvu ptujske mestne občine, ki je s slabimi 60 odstotki delnic največja lastnica podjetja.
Kmetijsko ministrstvo je pred časom izvedlo javni posvet o prehranski varnosti v izrednih razmerah, ob tem pa je ministrica Mateja Čalušić izpostavila nujnost zavarovanja kmetijskih zemljišč, saj da se Slovenija glede zaščite kmetijskih zemljišč sooča z resnimi težavami. »Kmetijska zemljišča in kakovost tal sta temelja prehranske varnosti Slovenije. Če smo znali zaščititi vodo, moramo znati zaščititi tudi zemljo! Oboje je neobnovljiv vir. Brez kmetijskih zemljišč ni prehranske varnosti!«