ČG

Ob pregledu svojega večletnega dela na področju urbanizma in arhitekture je  ugotovil, da so skupaj s sodelavci in akterji iz posameznih občin zasnovali veliko projektov, ki niso bili realizirani. Zapisal jih je v knjigo, ki vabi k razmisleku o tem, zakaj jih je pomembno razumeti in kaj se iz lahko napak naučimo, da bomo lahko rasli in se kvalitetno razvijali, ne samo obžalovali.

Zavedati se je treba, da so vode Ptuja najkvalitetnejši ambient Ptuja, zato jih je potrebno povezati in omogočiti dostop do le-teh. Ena od možnosti je Rimska pot kot povezovalni element treh delov Ptuja: Breg, staro mestno jedro in Rabelčja vas. S parkovno ureditvijo obvodnega dela Grajene bi dobili povezovalni prostor za danes ločene dele mesta: staro mestno jedro, Rabelčja vas z novim naseljem in trgovsko – proizvodno cono.

Primer zelo dobre ureditve območja hajdinske Studenčnice je ureditev igrišča za golf.

Območje nekdanjega Koteksa in mestnega kopališča bi morali urediti kot javni prostor. Ptujčani so z ukinitvijo kopališča veliko izgubili, ker Ptujčani od Term nimajo veliko.

ČG

Čeprav se knjiga ne loteva problema Gajk, Berlič vidi rešitev za odlagališče odpadkov v mrtvi dolini Haloz. Za postavitev sežigalnice pa je bil predviden prostor za gozdom novega ptujskega pokopališča.    

Knjiga Marjana Berliča Zamujene priložnosti se ne izogne niti projekta Megalaxia, izgradnje prvega tematskega družinskega zabaviščnega parka v Sloveniji, ki je svojčas še kako buril duhove.  

Več o tem v prihodnjem Štajerskem tedniku