V občini Destrnik v letu 2025 načrtujejo precej različnih investicij. Izvedba nekaterih je sicer odvisna od rezultatov prijav na razpise, spet drugi so pod vprašajem, ker so odvisni od pogovorov in dogovorov z občani.

»Danes je velik dan za našo občino. Tega ne rečem zgolj zaradi odprtja objekta, temveč ker bomo danes storili prvi odločen korak k boljšemu izkoristku potenciala, ki ga nudi naša avtocesta, dokončana leta 2018,« je 22. januarja ob odprtju Podjetniškega inkubatorja Podlehnik dejal župan Sebastian Toplak.

Pol leta po prihodu županje Nuške Gajšek na čelo občine je na dvorišču ptujskega gradu na visokem drogu zaplapolala zastava z grbom MO Ptuj.

Agencija za kmetijske trge je začela izplačevati subvencije na podlagi zbirnih vlog za leto 2024 oz. s plačilom za ukrepe, ki so jih kmetje izvedli lani. Za izplačilo ukrepov na podlagi zbirnih vlog je namenjenih okrog 265 milijonov evrov, kar ob 53.749 zbirnih vlogah v povprečju znese slabih 5.000 evrov na kmetijo oz. kmetijsko podjetje.

Z gradnjo in posodobitvijo železniških prog zamujamo vsaj 30 let. Šele leta 2050 bi lahko prišli do standarda, ki je primeren današnjim potrebam in tempu življenja: da bi nas vlak iz Ljubljane v Maribor pripeljal v manj kot eni uri.

Pridelovalci Ptujskega lüka s certificirano geografsko označbo z lansko letino niso bili najbolj zadovoljni, saj se je pričakovani pridelek zmanjšal za približno 40 odstotkov. Razlog za to so bile pogoste padavine v začetku pridelave, ki so povzročile hitro rast čebule. Zaradi tega je bila rastlina bolj dovzetna za bolezni. Čeprav je bila čebula ob spravilu še v dobrem stanju, so se težave začele pojavljati šele med skladiščenjem pridelka.

Konec lanskega leta so v lenarškem podjetju zaradi upada naročil število zaposlenih zmanjšali tako v proizvodnji kot v režijskih službah. Zaradi upokojitev in izteka pogodb za določen čas ter sodelovanja z agencijskimi delavci in študenti je število delavcev s 780 padlo na okoli 735, je povedal direktor družbe TBP iz Lenarta Danilo Rojko, ki odpuščanj v največjem lenarškem zaposlovalcu trenutno ne pričakuje.

Vizija Slovenije do leta 2035 je, da bo vsakdo imel dom, ki bo odgovarjal njegovim potrebam, zagotavljal varno, zdravo in trajno bivanje. Čez deset let naj bi bilo brezdomstvo kratkotrajno in redko stanje. Takšne so vsaj usmeritve strategije, ki je v pripravi. Tisti, ki se ukvarjajo s tem področjem, pa pravijo, da smo pri teh sicer smelih načrtih morda zanemarili človeški faktor. »Verjetno bo vedno obstajala določena, manjša skupina ljudi, ki ne bo imela lastnega interesa živeti pod streho. Tudi v tem trenutki so posamezniki, ki bi lahko živeli nekje na toplem, s streho nad glavo, z rednimi obroki, toplo posteljo, pa tega preprosto ne želijo iz zelo različnih razlogov. Zagotovo je osnovni ali temeljni pogoj, da nudimo ljudem možnost, jim pri tem pomagamo, tudi s celostno podporo, z medresorskim sodelovanjem pri odpravljanju brezdomstva, a to ni nujno zagotovilo, da se bo v pozitivni smeri tudi pri vseh izšlo. Vsi imajo pravico, da živijo življenje, kot ga sami želijo,« pravijo v društvu Ars vitae.

Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak je v začetku tedna s predsedniki vseh prostovoljnih gasilskih društev v občini in predsednikom Gasilske zveze Ormož Dejanom Jurkovičem podpisal pogodbo o opravljanju gasilske javne službe v letu 2025.

V petek, 17. januarja, pozno zvečer, se je pri Klemenčičevih v Mali vasi 7 v občini Sveti Tomaž odvijala prava drama. Zagorelo je v kuhinji stanovanjske hiše, ko je v bližnji spalnici 61-letna Martina Klemenčič že spala.

„Tudi na Ptuju se je letno povprečje temperature zraka v zadnjih desetletjih močno dvignilo, in sicer za približno 2,7 stopinje Celzija v 50 letih,“ so povedali na Agenciji RS za okolje (Arso).

Vzporedno z novim plačnim sistemom v javnem sektorju se bodo zvišale tudi sejnine občinskih svetnikov. Na Ptuju bodo spremembe pravilnika, ki je pravna podlaga za izplačilo sejnin, potrjevali na ponedeljkovi redni seji mestnega sveta.

Kljub prvotni napovedi župana občine Dornava Mateja Zorka, da bo odstopil, pa raznim pozivom k njegovemu odstopu in celo ideji o sklicu referenduma, Zorko za zdaj ostaja na položaju. Ponovno je zatrdil, da ne vidi razlogov za odstop. Preverili smo zakonske možnosti za predčasno razrešitev izvoljenih predstavnikov ljudstva, ko ti zgubijo zaupanje občanov. V Sloveniji so zelo omejene.

Slovenjebistriški policisti so v začetku leta poročali o več tatvinah, v enem primeru suhomesnih, v drugem alkoholnih izdelkov ter še o tatvinah manjših artiklov. Skupaj so dolgoprstneži iz trgovin na območju Slovenske Bistrice v tednu dni odnesli za slabih 600 evrov izdelkov, sredi meseca so bili možje v modrem ponovno poklicani. Podatki zadnjih nekaj let kažejo, da število tatvin narašča. Trgovci ne želijo ugibati, ali so razlog naraščajočemu trendu kaznivih dejanj vse višje cene, le iz Tuša so odgovorili: »Obseg kraj se poveča v slabših gospodarskih razmerah.«

Pri Svetem Tomažu jih letos čaka veliko dela, saj je zaradi neurij poškodovanih in uničenih več cest, zlasti makadamskih, kar vzdrževalcem nalaga več dodatnega dela, občini pa povzroča višje stroške.

Trenutno v Revozu delajo v eni izmeni. Izdelujejo peto generacijo Renaultovega modela Clio, hkrati pa se pripravljajo na izdelavo novega električnega modela Twingo e-tech electric, za proizvodnjo katerega so si prizadevali kar nekaj časa.

Podravski trg dela je lani zaznamovalo več pretresov, med katerimi izstopajo predvsem stečaj Mariborske livarne Maribor (MLM) ter ptujskega Agisa, pa tudi odpuščanja v kidričevskem Boxmarku.

Razstrelitve bankomatov niso posebna redkost v naših krajih. Lani smo nekajkrat poročali o tovrstnih kaznivih dejanjih, letos v začetku leta so bankomat razstrelili na območju Svete Trojice, le dan zatem pa so ga neznani storilci poškodovali tudi v Trnovski vasi. Na policiji ugotavljajo, da za tem večinoma stojijo tujci, člani kriminalnih združb, ki napade izvršujejo v več državah. Izplen razstrelitve bankomata v Trnovski vasi sicer zanje ni bil uspešen, saj gotovine niso mogli odnesti.

Občinske in šolske prireditve ter druga srečanja v občini Majšperk ne minejo brez glasbenega nastopa, bodisi kulturnikov, ki delujejo v okviru društev, bodisi mladih posameznikov –največkrat učencev Šole umetnosti Art Nova. Slednja v Majšperku deluje že 14. šolsko leto, letos ima vpisanih okrog 60 učencev.

V Galeriji Luna so novo razstavno sezono 2025 začeli z razstavo slikarja Boštjana Plesničarja, na kateri prevladujejo platna. Poimenoval jo je Kozmološko obzorje, z njo pa želi gledalcu pokazati širino našega duhovnega sveta.