ČG

Za podiplomski študij na Fakulteti za informacijske študije se je odločil, da je ohranil stik s svojo stroko, računalništvom in informatiko. Doktoriral je z disertacijo Covid-19 – pandemija kot dejavnik namere internetnih volitev v Republiki Sloveniji, ki je tudi prva tovrstna raziskava v Sloveniji.

Raziskava prinaša pomembne ugotovitve glede uvedbe internetnihvolitev – pozitivne in negativne. Izvedli so jo v supervolilnem letu 2022, ko so v Sloveniji med bolj ali manj intenzivnim tveganjem za okužbo s koronavirusom potekale predsedniške, državnozborske in lokalne volitve ter zakonodajni referendum, na katerem so državljani istega dne odločali o novelah treh zakonov. »Država mora v razmerah, ko je lahko glasovanje na voliščih zaradi posledic okužbe celo usodno, ponuditi tudi takšne načine glasovanja, ki za volivca ne pomenijo tveganja, ter na ta način zagotoviti funkcioniranje demokracije tudi v kriznih razmerah,« poudarja Edi Kozel.      

V obdobju vseprisotne digitalizacije postajajo internetne volitve verjetno le vprašanje časa. Prednosti je veliko. Sami lahko izberemo čas, kraj in način glasovanja. Brez težav lahko volijo določene skupine ljudi, ki sicer težko dostopajo do glasovalnih skrinjic, npr. invalidi in bolni. Prednosti se kažejo tudi v prihrankih časa, znižanju stroškov, hitrejši obdelavi podatkov in objavi rezultatov …

Z i-volitvami želijo države povečati udeležbo na volitvah

»S ponudbo storitve, ki temelji na uporabi digitalnih tehnologij, želijo države na volišče pritegniti več državljanov. Tudi (ali predvsem) mlajše volivce, ki so uporabe tehnologij vešči in pri katerih je apatija za sodelovanje v demokratičnih procesih posebej izražena. Volilna udeležba namreč zadnja tri desetletja pada. Gre za posledico apatije volivcev, nezaupanja v politični proces in v volitve same, kar večinoma lahko pripisujemo primerom zlorab, kot so goljufije, manipulacije, korupcija in škandali. Volilna udeležba zrcali vitalnost demokracije v posamezni državi in hkrati legitimnost izvoljenih oblasti v smislu podpore izvoljenim predstavnikom in javnim politikam.

Seveda imajo i-volitve tudi svoje slabosti, kot so tehnična tveganja (ranljivost uporabljenih tehnologij), varnostna tveganja (kibernetska varnost), zlorabe, pomisleki glede zagotavljanja okolja svobodnih in poštenih volitev (zasebnost). Namen raziskave je bil preučiti vlogo in pomen dejavnikov, ki zagotavljajo vzpostavitev potrebnega tehničnega, organizacijskega in zakonodajnega okolja in s tem zagotovitev pogojev za izvedbo svobodnih, poštenih in varnih i-volitev.

Ključna sta zaupanje in dorečen sistem

Več v Štajerskem tedniku