Ob lokalni cesti proti Levanjcem v naselju Dolič v občini Destrnik je minuli četrtek okoli 13. ure prišlo do prometne nesreče, v kateri je umrl 66-letni pešec, v katerega je z bližnje njive s kombajnom trčil 72-letni moški, ki je spravljal koruzo.
V DZ so uvedbi elektronskih vinjet za osebna vozila z decembrom prihodnje leto naklonjeni. Poslanske skupine so predlogu novele zakona o cestninjenju izrazile podporo. Največ pomislekov je bilo na račun bojazni, da bi kdaj morali cestnino plačevati po prevoženih kilometrih, in glede zlorab.
V civilni iniciativi za ptujsko obvoznico so zadovoljni, da se postopki za novo cestno povezavo od Ormoža do Ptuja pozitivno premikajo naprej. Zato so tudi pristopili k skupni izjavi, ki so jo v sredini meseca v javnost posredovali skupaj z župani šestih spodnjepodravskih občin.
Še nedolgo nazaj degradirano območje mimo Pekarne Ptuj in nekdanje trgovine Metalka počasi, a vztrajno oživlja. Kmalu bodo začeli urejati tudi infrastrukturo. Ptujska občina namreč načrtuje izgradnjo kolesarske steze in dela pločnika na Rogozniški cesti, za kar naj bi odšteli več kot 637.000 evrov. V tej naložbi bi bila zajeta tudi ureditev brvi proti trgovskemu centru Qlandija.
Promet na relaciji Goričak–Turški Vrh je v tem času nekoliko oviran in po pričakovanjih bo to stanje trajalo še lep čas. Razlog je sicer dober, saj gre za začetek izgradnje pločnika na tej relaciji, kar pa naj bi trajalo do junija v prihodnjem letu.
Na sejah občinskega sveta v vseh občinah Spodnjega Podravja, od ormoškega konca, čez Haloze in Slovenske gorice do Dravsko-Ptujskega polja, je vsakokrat slišati pobude ter vprašanja svetnikov o urejanju cestne infrastrukture.
Zelena karta je pravzaprav mednarodno potrdilo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Potrebujemo jo torej v primeru nesreče, zagotavlja pa zavarovalno kritje v obsegu, ki ga določa pristojni zakon o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti v državi, v kateri ste.
Obilno deževje v novembru 2019 je pustilo posledice tudi na završkem koncu. Ob cesti na relaciji Drenovec–meja z republiko Hrvaško je dobrega pol kilometra ceste precej uničene, saj se je pojavilo več tako imenovanih posedov, ki na eni strani ogrožajo stabilnost ceste, na drugi strani pa lahko kadarkoli sprožijo zemeljski plaz na cesto.
Kot smo že večkrat poročali in opozorili, je glavna cesta skozi Spuhljo in Budino v mestni občini (MO) Ptuj absolutno preobremenjena s prometom, predvsem s tranzitom tovornih vozil. Ker se je celovita rekonstrukcija ceste zaradi priprave nove dokumentacije za projekt zamaknila, bo stanje najbrž še nekaj časa takšno, kot je: cesta je razpokana, polna lukenj in grbin, manjkajo površine za pešce in kolesarje, bankine so ozke.
Župani in županja spodnjepodravskih občin Ptuj, Hajdina, Videm, Markovci, Gorišnica in Ormož pri iskanju najoptimalnejše trase za novo cestno povezavo od Markovcev do Ptuja enotno podpirajo severno različico S5, ki bi bila zgrajena pod zemljo.
Občinski svetniki so potrdili načrt občine za gradnjo kolesarskih povezav v Majšperku. Vrednost del na območju te haloške občine je ocenjena na nekaj več ko dva milijona evrov, približno petino denarja bo zagotovljenega iz proračuna.
Na Ločkem Vrhu so v nedeljo slovesno odprli slabih 200 metrov prenovljene ceste od Kosove kapele do vodohrama.
Vse od marca naprej mestni avtobus po Ptuju ne vozi več. Čeprav je imelo vodstvo občine konec prejšnjega meseca sestanek s predstavniki podjetja Arriva, ki je doslej izvajalo prevoze, se očitno niso dogovorili nič. Vzpostavitev ponovne linije bi bojda pomenila dodatne zaplete z birokracijo in omejevanjem števila potnikov.
Na območju Spodnjega Podravja je zaradi neustrezne prometne ureditve na glavnih cestah veliko žuljev. Novi prometni zamašek se je to jesen pojavil na Tovarniški cesti v Kidričevem, pred vhodom v tovarno Talum. Nepretrgane kolone nastanejo okrog 7. ure zjutraj. Prometni zamašek po besedah očividcev nastaja zaradi merjenja temperature na vhodu v tovarniški kompleks.
Ena najbolj prometnih cest v severnem delu Ptuja, Peršonova ulica, je končno prišla na vrsto za sanacijo. Čeprav so si obnove razpokane in dotrajane ulice želeli, se številni prebivalci zdaj pritožujejo zaradi oteženega dostopa do domov. Prepričani so, da ne bi bilo treba razkopati cele ulice in da bi lahko delali fazno. Redno naj bi imeli tudi probleme s poškodbami komunalnih vodov; večkrat so ostali brez vode, zaradi izpuščanja plina pa so nekateri iz varnostnih razlogov za nekaj časa celo morali zapustiti domove.
V občini Videm imajo ta čas odprtih vreč gradbišč. Na gričevnatem območju občine urejajo ceste, medtem ko v nižinskem delu na treh lokacijah gradijo krajše odseke kanalizacijskega sistema in posodabljajo vodovodne cevovode.
Edina dvopasovnica v državi, ki bo cestninska. Gradnja ocenjena na 50 milijonov evrov.
Konec junija je tudi v praksi zaživel projekt Prostofer, ki omogoča brezplačne prevoze občanom Markovcev. A izkupiček opravljenih prevozov je za zdaj skromen. Do sredine septembra je to storitev uporabilo le 13 občanov oz. je bilo izvedenih 26 prevozov. Če mesečno občina za avtomobil in klicni center nameni okrog 700 evrov, to pomeni, da je občina za prevoz enega uporabnika namenila dobrih 50 evrov.
»Polagam vam na srce: zaradi majhne neumnosti in trenutka nepazljivosti si ne splača komplicirati življenja. Energijo, ki sem jo sam porabil za proces rehabilitacije, je bolj smiselno porabiti drugje, na primer v športu,« so besede, ki jih je mladim na predstavitvi svoje življenjske izkušnje namenil Žiga Breznik. Pri 20 letih je doživel hudo prometno nesrečo, v kateri je utrpel poškodbo hrbtenjače.
Konec decembra bo predvidoma zaključena izgradnja krožišča pri gostišču Maja na Zgornji Hajdini. Investicija, vredna okrog 304.000 evrov, teče po planu.
